Je kar vsak lahko vsakdo? Kdo so naslovniki ustavnih pravic in temeljnih svoboščin po Ustavi?

Kdo točno so nosilci ustavnih pravic? S tem vprašanjem se ne soočimo prav pogosto, saj se odgovor zdi na prvi pogled očiten – vsi. Ustava jasno pove, da pravice podeljuje »vsakomur«. A natančno razumevanje kaj vse zajema ta besedica »vsakdo« je lahko bolj zapleteno in bolj odločilno kot se morda zdi. V prispevku bomo raziskali nekaj možnih odgovorov na vprašanje »kdo je vsakdo?«, ter obdelali dileme, ki se tu lahko pojavijo; od pravic pravnih oseb, pa vse do pravic mrtvih in še ne rojenih. Gre za temo, kjer povsem pozitivnopravna ureditev trči v kar najgloblja vprašanja filozofije, etike in morale. Vsaka še najmanjša napaka pa ima lahko daljnosežne posledice za pravni red in za dostojanstvo slehernega človeka.

Kolizija ZTuj-2 in zakonodaje Evropske unije z načelom otrokove koristi v poligamnih družinskih skupnostih tujcev

V članku analiziram slovensko pravno ureditev in pravno ureditev Evropske unije (v nadaljevanju: EU) vstopa in bivanja poligamnih družinskih skupnosti v Republiki Sloveniji ter obravnavam kolizijo omenjenih ureditev z načelom (največje) otrokove koristi pri mladoletnih otrocih tujcev v omenjenih skupnostih. Navdih za vsebino članka sem dobila v času opravljanja študentskega dela v pisarni, ki nudi pravno pomoč tujcem (pretežno) v postopkih pridobitve in podaljšanja dovoljenj za prebivanje v Republiki Sloveniji. Z ekipo smo obravnavali primer državljana tretje države, ki se je v Slovenijo želel preseliti s svojima dvema zakonskima partnerkama in njihovimi skupnimi mladoletnimi otroki. Osrednje vprašanje članka je, ali je stroga slovenska ureditev, ki več kot enemu zakoncu v poligamnih družinskih skupnostih preprečuje pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, skladna tako z zakonodajo EU kot z načelom (največje) otrokove koristi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi med poskusnim delom

Članek analizira vprašanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga med poskusnim delom in pojasnjuje zahteve za obrazloženost odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Predstavlja sodno prakso, ki odpovedi iz poslovnega razloga med poskusno dobo razglaša za nezakonite, saj so v nasprotju z namenom poskusnega dela. Skozi analizo pravnih metod razlage – jezikovne, sistemske in teleološke – so predstavljeni argumenti, ki potrjujejo, da poslovni razlog ni dopusten v preizkusnem obdobju. Članek opozarja, da mora biti odpoved, podana zaradi neuspešnega poskusnega dela, ustrezno obrazložena, čeprav ZDR-1 ne določa natančnih pravil za presojo uspešnosti. Te lahko določijo kolektivne pogodbe ali interni akti delodajalca.

Problematika ne-razlaščenih občinskih cest

Več kot dve tretjini kategoriziranih občinskih cest v Sloveniji poteka po zemljiščih v zasebni lasti - brez razlastitve ali odkupa s strani občin. Odsotnost nadzora ter sankcij za ravnanje občin pomeni, da ni neposrednih mehanizmov, ki bi občine prisilili k izpolnitvi dolžnosti. Posledično takšno stanje ne predstavlja zgolj neutemeljene kategorizacije, temveč tudi neposreden poseg v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine.

Pravna načela in »težki primeri« v debati Hart-Dworkin

Debata med H. L. A. Hartom in Ronaldom Dworkinom (Hart-Dworkin debate) je brez dvoma najpomembnejša pravno-teoretična razprava 20. stoletja. Prispevek obravnava njen začetek in razvoj, ki ga je sprožil Dworkin s svojim prvim pomembnejšim delom Model pravil I. V njem je ostro napadel Hartov pravni pozitivizem s tezo, da prezre pravna načela. V prispevku zagovarjam tezo, da je imel Dworkin glede razmerja med načeli in pozitivizmom prav. Za slednjega so načela problematična tako z vidika sistemske ureditve prava kot tudi z njegovega filozofsko-teoretičnega izhodišča. V nadaljevanju obravnavam tudi t. i. »težke primere« (hard cases), kjer pravna načela najbolj pridejo do izraza. Ob tem zagovarjam stališče, da Dworkinu ne uspe prepričljivo utemeljiti, da je v takih primerih možen zgolj en pravilen odgovor.

Modeliranje prava z grafi (konferenca AI x Pravo)

Pravni sistemi so kompleksni in dinamični, zato njihova analiza zahteva prilagodljive in strukturirane pristope. Članek obravnava modeliranje pravnih sistemov z uporabo grafov kot podatkovne strukture, ki v primerjavi z bolj tradicionalnimi pristopi, kot so tabele, omogoča natančnejšo predstavitev in poglobljeno analizo razmerij med pravnimi elementi. Prispevek predstavi različne primere uporabe grafov v pravnem kontekstu, vključno z eksplicitnimi in implicitnimi referencami, hierarhično strukturo pravnih virov, pravnim razlogovanjem ter časovnim razvojem zakonodaje. Na primeru podatkovne zbirke EUR-Lex članek prikaže, kako je mogoče s pomočjo CELEX številk in metapodatkov slediti zakonodajnim spremembam ter razumeti povezave med dokumenti. Članek zaključi, da grafi kot podatkovna struktura omogočajo celovitejši vpogled v pravne informacije ter odpirajo vrata analizi prava z uporabo naprednih metod umetne inteligence.

“Ozračje nasilja“ iz nemške teorije spolnega kazenskega prava

Članek raziskuje pojem in problematiko »ozračja nasilja« (nem.: Klima der Gewalt  / Angst) iz nemške teorije spolnega kazenskega prava. Pojav lahko umestimo v širši sklop vprašanja konkludentne grožnje kot sredstva prisile, in zajema situacije, ko ta izhaja iz ponavljajočega nasilja znotraj tesno povezanih družbenih skupin. Zanimivo se je pri aplikaciji tega koncepta v praksi pokazal znaten razkorak med prevladujočo pravno teorijo in sodno prakso, ki je sprožil nekoliko neposrečen odziv nemškega zakonodajalca.

Razlike v definicijah posilstva med državami EU

Članek obravnava raznolikost zakonskih opredelitev posilstva v državah članicah Evropske unije in se osredotoča na ključno vlogo soglasja v pravni kvalifikaciji spolnih dejanj. Na podlagi analize zakonodajnih ureditev avtor razvršča obstoječe pristope v tri temeljne modele: prisilni model, zavrnitveni model in afirmativni model soglasja. Modeli se razlikuje glede na to, kako obravnava soglasje žrtve, kar vpliva tako na dokazne standarde kot tudi na širino kazenskopravne zaščite. Članek predstavi primerjalno analizo izbranih nacionalnih ureditev in sodne prakse (npr. primer Gisèle Pelicot in La Manada), ter osvetli normativni premik, ki se na ravni EU vse bolj nagiba k afirmativnemu modelu, podprtemu z Istanbulsko konvencijo in sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice. Ob tem opozori tudi na kritike afirmativnega modela, zlasti glede pravne varnosti, dokaznih bremen in implementacijskih izzivov. Namen prispevka je spodbuditi razpravo o tem, kateri model najbolj ustreza cilju učinkovitega varstva spolne samoodločbe ob hkratnem spoštovanju temeljnih načel kazenskega prava.

Kako pravno odločimo? Na kratko o »pravniški« logiki (konferenca AI x Pravo)

V prispevku podam oris svojega predavanja na letošnji konferenci AI x Pravo. Osrednja nit orisa se osredotoča na dve načelni izhodišči: pretirano upiranje »umetni inteligenci« se mi zdi povsem nesmiselno, medtem ko njeno pretirano poveličevanje ocenjujem kot povsem naivno. Prispevek ta izhodišča naslavlja v polemični maniri, in sicer prek poskusa oblikovanja navodil robotu, ki naj bi nadomestil pravničino odločanje. Ta navodila služijo kot preprost opomnik na svojevrstnost in nenadomestljivost pravničinega uma. Kljub strahu pred tragično usodo, ki me morebiti doleti v primeru robotovega prevzema oblasti, pa prispevek prinaša slabo novico: drugače kot v pravnico, vanj ne verjamem.

Umetna inteligenca v domeni prava (konferenca AI x Pravo)

Od sredine 20. stoletja raziskovalci prenašajo koncepte iz domene računalništva v pravo. Presečišče med pravom in informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami je postalo znano kot LegalTech. Z vzponom umetne inteligence, se lahko vprašamo, kako bo spremenila domeno prava. V prispevku na kratko nakažemo na razna področja umetne inteligence in njih pomembnost za pravno področje. Na kratko predstavimo primere kjer se umetno inteligenco ter informacijsko-komunikacijske tehnologije uporablja v domeni prava. Zaključimo z razmislekom o potencialu umetne inteligence za preoblikovanje pravnega ekosistema ter nenadomestljivo vlogo človeka.

Uporaba statistike za  razumevanje in izboljšanje izvrševanja sodb ESČP (konferenca AI x Pravo)

Projekt Human rights nudge,  pri katerem sodeluje tudi Dr. Ula Aleksandra Kos, izpostavlja problematiko neizvrševanja številnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in preko različnih raziskovalnih metod analizira odziv držav na izrečene sodbe, ter postopek in sprejem ukrepov, ki so jim naloženi. Preko analize podatkov, ki je temeljila na kvalitativnih in kvantitativnih pristopih, pri čemer je bila uporaba statistike ena izmed izmed uporabljenih metod, poskuša odkriti vzorce, ki se pojavljajo in ugotoviti na kakšen način podatki medsebojno vplivajo drug na drugega in vzpostaviti korelacije, na podlagi katerih se da sklepati o posledicah. Preko tako pridobljenih podatkov se izboljšajo možnosti uspešnejše implementacije rešitev, ki jih država mora izvesti.

Od omejitev do rešitev: razložljiva umetna inteligenca (konferenca AI x Pravo)

Razložljiva umetna inteligenca postaja ključna komponenta pri uporabi umetne inteligence v občutljivih družbenih kontekstih, kot so pravo, zdravstvo in finance. Kompleksnost naprednih modelov umetne inteligence, kot so globoke nevronske mreže in veliki jezikovni modeli, pogosto onemogoča razumevanje njihovega delovanja in tako zmanjšuje zaupanje uporabnikov. V tem prispevku predstavimo glavne koncepte in metode razložljive UI, raziskujemo regulativne zahteve in tehnološke izzive ter posebno pozornost namenimo uporabi razložljive UI v pravnem okviru. Članek osvetljuje tudi izzive, ki jih predstavljajo veliki jezikovni modeli, in zagovarja potrebo po razložljivosti kot temeljnem pogoju za zanesljivo, pravično in zakonito uporabo UI.

Ljupčo Todorovski: Osnove statistike, strojnega učenja in velikih jezikovnih modelov (konferenca AI x Pravo)

Razumevanje podatkov in njihova učinkovita uporaba sta ključna izziva sodobne umetne inteligence. Napovedni modeli temeljijo na prepoznavanju vzorcev in omogočajo analizo ter predikcijo kompleksnih pojavov, pri čemer je izbira pravega modela bistvena za zanesljive rezultate. S povečevanjem količine podatkov in računske moči so nevronske mreže postale osrednje orodje za reševanje nalog, ki jih tradicionalni algoritmi niso zmogli. Posebej pomembne so pri obdelavi jezika, kjer besede pretvorimo v vektorske predstavitve, da lahko modeli zajamejo pomenske odnose med njimi. Sodobne arhitekture, kot so transformerji, so prinesle revolucijo pri generiranju besedil, omogočajo globlje razumevanje konteksta in odpirajo vprašanja o vlogi umetne inteligence v družbi.

Umetna inteligenca v pravni praksi: Trenutni izzivi in prihodnostne smeri (konferenca AI x Pravo)

Umetna inteligenca (UI) v pravni praksi vedno bolj spreminja načine dela in razmišljanja pravnikov, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Na okrogli mizi, ki je potekala v okviru dogodka »AI x Pravo«, so panelisti izpostavili vrsto izzivov – od zahtevnega varstva podatkov in pomanjkanja ustreznega kadra do odgovornosti in (ne)natančnosti novih orodij. Sočasno so poudarili tudi številne priložnosti, ki jih uporaba UI prinaša: avtomatizacija rutinskih opravil, hitrejša analiza tveganj in potencialno izboljšana dostopnost pravnih storitev. Kljub očitnim prednostim ostaja ključno, da ljudje ohranijo nadzor nad končnimi odločitvami. Prihodnost pravne prakse bo tako slonela na kombinaciji tehnične učinkovitosti in človeške odgovornosti, ki jo podpira premišljena regulacija.

Umetna inteligenca in intelektualna lastnina (konferenca AI x Pravo)

Umetna inteligenca (UI) je v zadnjih nekaj letih doživela bliskovit razvoj, predvsem na področju generativne UI, ki je sposobna ustvariti nove vsebine, kot so na primer besedila, slike in videoposnetki. Tako lahko UI ustvari dela, ki po kakovosti konkurirajo človeškim stvaritvam. Sistem UI zato danes v procesu kreativnega ustvarjanja ni več zgolj orodje, temveč lahko v veliki meri nadomešča človeka, kar postavlja pod vprašaj dosedanjo ureditev in interpretacijo prava intelektualne lastnine. V prispevku bom analizirala, ali lahko novim vsebinam, ustvarjenim s strani UI, pripišemo kakršnekoli posledice z vidika nekaterih pravic prava intelektualne lastnine, in sicer ali lahko UI ustvari avtorsko delo, patent ali znamko. Prispevek je deloma zasnovan na predavanju z naslovom Umetna inteligenca in intelektualna lastnina govorcev Nataše Pipan Nahtigal, Maruše Juhant in Mihe Hočevarja iz odvetniške pisarne Šelih & partnerji, ki je bil izveden v okviru konference AI x Pravo 2025.