Kako pravno odločimo? Na kratko o »pravniški« logiki
Avtor: Timotej F. Obreza*
Izvleček: V prispevku podam oris svojega predavanja na letošnji konferenci AI x Pravo. Osrednja nit orisa se osredotoča na dve načelni izhodišči: pretirano upiranje »umetni inteligenci« se mi zdi povsem nesmiselno, medtem ko njeno pretirano poveličevanje ocenjujem kot povsem naivno. Prispevek ta izhodišča naslavlja v polemični maniri, in sicer prek poskusa oblikovanja navodil robotu, ki naj bi nadomestil pravničino odločanje. Ta navodila služijo kot preprost opomnik na svojevrstnost in nenadomestljivost pravničinega uma. Kljub strahu pred tragično usodo, ki me morebiti doleti v primeru robotovega prevzema oblasti, pa prispevek prinaša slabo novico: drugače kot v pravnico, vanj ne verjamem.
Oznake: umetna inteligenca – pravno odločanje – pravno znanje – pravno razmišljanje.
Napredek na področju t. i. umetne inteligence (UI) ima za pravo precejšen pomen. Hočeš nočeš, nahajamo se v času preboja, ki preko postopnih valov postaja del našega vsakdana. Raznoterim vplivom »tehno-kapitalistične« inercije se je namreč nemogoče upreti, blažilni ukrepi – od raznovrstnih smernic v zvezi z uporabo UI do unikatnega Akta o UI – pa so lahko le to: pravna in etična blažila v trenutku tehnoloških revolucij. Do katere mere sploh lahko učinkujejo?
V tem povzetku bom na kratko orisal vsebino svojega prispevka na konferenci AI x Pravo,[1] katerega namen je bil zagotoviti zelo kratek uvod v pravno razmišljanje. Pri tem moja drža do novih tehnologij ne bo niti pesimistična niti entuziastična; dragi bralki[2] želim sporočiti le, da je skrb odveč. Roboti[3] so že tukaj: the future is now. Izkoristimo jih.
Če bo robot želel usvojiti specifike pravničinega uma, imam zanj slabo novico: drugače kot vanjo, vanj ne verjamem. Preprosto abotna mi je misel, da bi sijaj človeškega bitja primerjal z amorfno komputacijsko gmoto. Toda v izogib svojemu trpljenju, ki bi lahko nastopilo, če bi »oblast« prevzela »avtonomna nečloveška inteligenca«, bom tukaj previden. Še več: robotu želim celo svetovati, na kaj vse mora biti pri svojem hlinjenju pozoren. Bo zalogaj mar prevelik?
Prvič, za prevzem oblasti nad pravnim delom bo moral robot razumeti smisel pravnega študija. Razumeti bo moral, da pravu v naši družbi pripisujemo tolikšen pomen, da resno in strokovno ukvarjanje z njim običajno prepuščamo le izurjenim posameznicam. Šele leta in leta naporov, učenja, premlevanja, skratka: konstituiranja temeljev lastne drže so tista, ki študentko pripeljejo do praga samostojnega pravnega udejstvovanja.
Ta postopek-postajanja-pravnica implicira privzem specifične miselne sheme. Preko nje pravnica spoznava in razvija pravo. Postane pravniški človek: nekdo, ki pravo razume, ki ga – upam – sooblikuje na odgovoren način. Zato napotek robotu: postati boš moral radoveden in neutrudljiv študent človeške družbe, ki s pravom kroji kompleksnost svoje organizacije.
Pri pravnemu krojenju družbe bo, drugič, ključno dejstvo, da ima pravo specifično govorico. Kot institucija, ki smo jo razvili ljudje, bo pravo sicer terjalo poznavanje »uradnega« jezika neke skupnosti, toda v okviru pravnega udejstvovanja bo njegov pomen modificiran. »Vozilo« ne bo nujno samo vozilo in »riba« ne bo nujno samo riba. Normativna moč prava povzroči spoznavno paralakso, ki vodi do potrebe, da se pravne govorice šele priučimo. Zato napotek robotu: da boš pravo poznal, ne bo zadoščalo že hlinjenje o poznavanju jezika, potrebno bo jasno razlikovanje med niansiranimi pomeni izrazov, ki tvorijo znanje posameznega pravnega področja.
Toda ta korak morda sploh ne bo tako zahteven. Ali ni ravno obdelava in analiza nepredstavljivih količin besedila tista kvaliteta, ki jo najbolj odražajo veliki jezikovni modeli? Ob dobri programski kodi in dovoljšni količini podatkov bi bile morda ravno omenjene pomenske nianse tiste, katerih analitičnost bi robot lahko izvedel bistveno bolje. Dragi robot: analitična pravna teorija te že pričakuje.
In vendarle pravno delo ni tako monotono. Odlika pravničinega uma, nasprotno, ni v golem poznavanju pravnih kategorij. Njegova odlika, tretjič, se nahaja v samem spoprijemanju s pravnim. V učinkovitem spopadanju s tistim, kar že stoji in s tistim, kar šele bo postalo. Ključna bo šele metoda, ki preveva pravničino osebno držo, potrjuje njeno zanesljivost in zagotavlja odgovoren izdelek.
Poleg samega jezika se pravnica priuči prepoznavanja, kritičnega soočanja, razlaganja, sklepanja, utemeljevanja. Priuči se kompleksnega nabora miselnih tehnik, ki jo naredijo drugačno od drugih članov družbe. In ji omogočijo, da v kompleksnosti posameznega primera prepozna vzorec, tip, ali pa odstop od vzorca, tipa. Da torej učinkovito razloči med poznanim in nepoznanim, pravno upoštevnim in neupoštevnim ter to distinkcijo prenese v lasten pravni uvid.
Ta lastnost bo ključna tudi pri pravnem odločanju. Njegov osrednji element zadeva interpretativni proces: kako razložiti dano pravno pravilo? Logična sintaksa dopušča pomenski razpon, ki ga lahko ob prisotnosti zdaj te zdaj one dejanske okoliščine sicer različno, a vsakič prepričljivo miselno obdelamo. Enkrat bo denimo »zadostila« jezikovna razlaga, drugič argument teleološke redukcije. Čar pravniške logike bo tu ravno v gibanju med vezanim in nevezanim: v iskanju v(r)ednostnega ravnotežja med statičnim in kreativnim, ki zasleduje specifične človeške interese.
Pravnica-odločevalka bo tako pred nezavidljivim izzivom. Ugoditi bo morala zahtevam normativne moči prava, ki plete pomensko verigo svoje zgodovine. Ugoditi bo morala stranki, ki si prizadeva zasledovati zdaj bolj zdaj manj upravičeno varstvo pravice. Ugoditi bo morala lastni vesti: nakopičeno pravno znanje in usvojeno pravno metodo bo morala vedno znova postaviti na javni oder »pravičnosti«.
Kar me privede do dvoumnega zaključka. Robot – boš zmogel? V svojem povzetku sem ti poskušal priti naproti. Poskušal sem ti pokazati, da boš za pristno pravno odločanje moral izvesti svojo najbriljantnejšo vajo hlinjenja do sedaj. Se preleviti v odgovorno posameznico in biti pripravljen na najhujše. Pa ne bi bilo lažje, morda – le ugibam, da to vajo prepustiš nam? Umetna inteligenca je mrtva, dolgo živi umetna inteligenca.
OPOMBE:
* Asistent in raziskovalec na Katedri za teorijo in sociologijo prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
[1] Konferenca AI x Pravo je potekala 20. in 21. februarja na Fakulteti za matematiko in fiziko ter na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, organiziralo pa jo je društvo Pravna inteligenca – Law Brainer. Po moji oceni je bil dogodek zanesljivo eden največjih in najbolj prodornih na to temo v našem prostoru.
[2] V prispevku uporabljam žensko obliko kot nevtralno za vse spole.
[3] Z »robotom« v prispevku merim na vsa tehnološka orodja, ki operacionalizirajo umetno inteligenco, zlasti t. i. velike jezikovne modele.
