Umetna inteligenca v domeni prava

Avtor: Jože Rožanec, raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan.

Izvleček: Od sredine 20. stoletja raziskovalci prenašajo koncepte iz domene računalništva v pravo. Presečišče med pravom in informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami je postalo znano kot LegalTech. Z vzponom umetne inteligence, se lahko vprašamo, kako bo spremenila domeno prava. V prispevku na kratko nakažemo na razna področja umetne inteligence in njih pomembnost za pravno področje. Na kratko predstavimo primere kjer se umetno inteligenco ter informacijsko-komunikacijske tehnologije uporablja v domeni prava. Zaključimo z razmislekom o potencialu umetne inteligence za preoblikovanje pravnega ekosistema ter nenadomestljivo vlogo človeka.

Oznake: legaltech, umetna inteligenca, informacijsko-komunikacijske tehnologije, avtomatizacija, pravni ekosistem.

“si prosil zase razumnosti za pravo razsojanje” (1 Kr 3,11)

Od sredine 20. stoletja raziskovalci prenašajo koncepte iz domene računalništva v pravo. Med letoma 1970 in 1990 so evropski raziskovalni laboratoriji preizkušali formalno modeliranje pravnih argumentov. Z vstopom v tretje tisočletje se je težišče raziskav prevesilo na uporabo pristopov strojnega učenja. Sodelovanje med univerzami in zasebnim sektorjem pripeljalo do ustvarjanja novih raziskovalnih centrov in razvoja novih rešitev [01]. Področje, ki je postalo znano kot LegalTech [02], danes zajema širok spekter problemov, kot so zagotavljanje dostopa do pravosodja [03], zlasti najšibkejšim, do obvladovanja pravne skladnosti registrov delnic startupov in sestavljanja osnutkov pogodb. Čeprav LegalTech domena ne vključuje umetne inteligence v vseh primerih, so poslovna poročila večkrat izpostavila potencial uporabe informacijskih tehnologij v domeni prava. Ta poročila kažejo na rastočo vrednost globalnega trga pravnih storitev – ki znaša več milijard in se bo v prihodnjem desetletju močno povečeval [04].

Umetna inteligenca je temeljna tehnologija LegalTech. Pravne dokumente je mogoče obdelati s tehnikami obdelave naravnega jezika (NLP), da se iz njih pridobi specifične informacije ali ustvarijo kompaktne predstavitve (vdelave), ki omogočajo iskanje, gručenje ali napovedovanje določenih izidov. Informacije, pridobljene s tehnikami obdelave naravnega jezika, lahko preslikamo v grafe znanja z uporabo ontologij pravne domene [05]. Takšni grafi znanja omogočajo natančno ali približno sklepanje. Poleg tega tehnike vdelave grafov znanja lahko zajamejo vrednosti modeliranih entitet in njihovih povezav ter povzamejo razumevanje njihovega konteksta. Na področju generativne umetne inteligence [06] lahko generativni pristopi, ki koristijo dostop do pridobljenih informacij (Retrieval-Augmented Generation - RAG), uporabijo te vdelave za omejevanje halucinacij [07]. Na zadnje velja omeniti tudi tehnike razložljive umetne inteligence, ki  zagotavljajo vpogled v notranje delovanje modelov umetne inteligence. Na podlagi teh vpogledov lahko ljudje presodijo smiselnost sklepanja za pridobljene rezultate in te uporabljajo na etičen in odgovoren način [08].

Raziskovalci so predlagali različne načine razvrščanja uporabe umetne inteligence na pravnem področju. Surden [09] je obravnaval tri kategorije uporabnikov: (i) tiste, ki upravljajo zakon (npr. sodniki, zakonodajalci in policija), (ii) tiste, ki prakticirajo pravo (npr. odvetniki) in (iii) tiste, ki so podrejeni zakonu (npr. ljudje in organizacije). Schmitz in Zeleznikow [10] sta predlagala drug način razvrščanja, ki temelji na prepoznavanju problemov pri katerih je umetna inteligenca v pomoč: (a) upravljanje primerov (npr. da uporabniki lahko prijavijo spore in jih upravljajo), (b) triaža (za razumevanje, kateri primeri zahtevajo nujno obravnavo in kateri vključujejo manjša tveganja za stranke), (c) svetovanje (npr. svetovanje o možnih izidih primerov ali prepoznavanje sorodnih primerov iz preteklosti), (d) podpora pri odločanju (npr. pomoč pri odločanju s primerjavo trenutnega pravnega primera s podobnimi primeri iz preteklosti ali svetovanje pri reševanju sporov [11]) in (e) ustvarjanje osnutkov (npr. ustvarjanje osnutka pravnih dokumentov, da se jih kasneje pregleda in dokončno uredi [12]).

Umetna inteligenca lahko avtomatizira širok spekter nalog na pravnem področju. To ponuja priložnost za ponovni razmislek o nekaterih elementih pravnega ekosistema. Pravni sistem mora vedno iskati skupno dobro in dokončne  odločitve morajo biti vedno prepuščene ljudem. Ob tem pa je vredno razmišljati kako graditi pravni ekosistem, ki je hkrati prijazen do strojev, saj bi to prineslo mnoge koristi. Takšen ekosistem zahteva razvoj mednarodnih standardov in digitalnih platform, ki implementirajo te standarde, ter omogočajo institucijam in aplikacijam, da preko tvorstnih platform objavljajo in izmenjujejo informacije. Zasebni in javni sektor lahko izkoristita te platforme za storitve, ki naslavljajo potrebe vseh treh zgoraj omenjenih vrst uporabnikov. Poleg zgoraj omenjenih aplikacij, bi lahko tovrstna razpoložljivost podatkov omogočila uporabo umetne inteligence za analiziranje zakonodaje in zaznavanje členov, ki se redko uporabljajo oz. so zastareli. Prav tako bi se lahko predlagalo izboljšavo tistih, ki prekomerno obremenjujejo sodni sistem. Drug primer uporabe je usklajevanje javnih politik in pravnega okvira z namenom prepoznavanja priložnosti za izboljšavo in ocenjevanje, v kolikor je mogoče, družbenega vpliva predlaganih sprememb. Ne nazadnje, bi se lahko umetno inteligenco uporabilo tudi za preventivno ozaveščanje ljudi in organizacij o pravnih obveznostih, da bi se preprečilo kršitve zakonodaje zaradi nevednosti.

Uporaba umetne inteligence kot orodja obeta spremembe na mnogih področjih. Pravno področje ni izjema. Kljub temu pa razumnost – zmožnost določanja ustreznih ukrepov v danih okoliščinah in razumevanje morebitnih posledic – ostaja izključno človeška intelektualna sposobnost. V tem kontekstu menimo, da ljudje so in bodo ostali nepogrešljivi v svoji vlogi oblikovalcev in soustvarjalcev pravnih sistemov, kot odvetniki ali sodniki [13].

Seznam literature in opombe:

-       [01] Surden, Harry. "Artificial intelligence and law: An overview." Ga. St. UL Rev. 35 (2018): 1305.

-  [02] Szostek, Dariusz. "The Concept of Legal Technology (LegalTech) and Legal Engineering." Legal Tech. Nomos Verlagsgesellschaft mbH & Co. KG, 2021.

-       [03] Schmitz, Amy J., and John Zeleznikow. "Intelligent legal tech to empower self-represented litigants." Colum. Sci. & Tech. L. Rev. 23 (2021): 142.

-       [04] “LegalTech Industry Analysis by Solution, Type, End-User and Region from 2025 to 2035” published on March 2025 on https://www.futuremarketinsights.com/reports/legaltech-market. Zadnjikrat preverjeno 5 aprila 2025.

-       [05] Aloui, Achref. "Semantic Analysis of Legal Documents."

-     [06] Schwarcz, Daniel, et al. "AI-Powered Lawyering: AI Reasoning Models, Retrieval Augmented Generation, and the Future of Legal Practice." (2025).

-     [07] Cui, Jiaxi, et al. "Chatlaw: A multi-agent collaborative legal assistant with knowledge graph enhanced mixture-of-experts large language model." arXiv preprint arXiv:2306.16092 (2023).

-   [08] Stathis, Georgios, and Jaap van den Herik. "Ethical and preventive legal technology." AI and Ethics (2024): 1-18.

-       [09] Surden, Harry. "Artificial intelligence and law: An overview." Ga. St. UL Rev. 35 (2018): 1305.

-       [10] Schmitz, Amy J., and John Zeleznikow. "Intelligent legal tech to empower self-represented litigants." Colum. Sci. & Tech. L. Rev. 23 (2021): 142.

-       [11] Westermann, Hannes. "Using artificial intelligence to increase access to justice." (2023).

-      [12] Green, Joseph M. Legaltech and the future of startup lawyering. Springer International Publishing, 2021.

-    [13] Buchholtz, Gabriele. "Artificial intelligence and legal tech: challenges to the rule of law." Regulating artificial intelligence (2020): 175-198.