Pojav medvrstniškega nasilja ni zgolj del odraščanja, temveč družben problem, ki ima za žrtve nasilja dolgotrajne negativne psihosomatske in psihosocialne posledice. Na izpostavljenost medvrstniškemu nasilju ne vplivajo le individualne psihološke značilnosti mladostnika, ampak se v vlogi žrtve večkrat znajdejo osebe, ki pripadajo ranlivejšim družbenim skupinam. Zaradi neravnovesja moči med povzročiteljem in žrtvijo, se žrtev z nasiljem ne more soočiti sama zato je nujen odziv odraslih. Ker medvrstniškega nasilja največkrat prihaja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, je pomembno, da imajo ti vzpostavljene protokole za obravnavo nasilnih dogodkov, vodstvo in zaposleni pa jasno izražajo ničelno toleranco do nasilja. Pri obravnavi medvrstniškega nasilja najučinkovitejši sistemski pristopi.