V članku je obravnavana uporabnost restorativnih praks pri omejevanju ter preprečevanju nadaljnjega medvrstniškega spletnega nasilja. Analiza je osredotočena zlasti na primere, ko storilec in žrtev obiskujeta isti vzgojno-izobraževalni zavod, saj ti pogosto prevzamejo pristojnost za reševanje te oblike nasilja. Spletno medvrstniško nasilje v vzgojnih načrtih ni ustrezno naslovljeno, postopki restorativnih praks pa večinoma niso jasno opredeljeni za učinkovito uporabo v praksi. V članku so predstavljeni različni pristopi k preprečevanju spletnega nasilja med mladimi ter učinki sistematične vpeljave restorativnih praks, vključno s pozitivnimi spremembami, ki bi jih takšen pristop lahko prinesel v vzgojno-izobraževalne zavode.
