Tragedija koroško-slovenskega sodstva ali zakaj pravice niso rešitev

Tragedija koroško-slovenskega sodstva ali zakaj pravice niso rešitev

Benjamin Marenče, dipl. prav.

S prvim majem 2026 odhaja v pokoj Franz Boschitz – edini dvojezični sodnik na avstrijskem Koroškem. Nasledil ga bo – nihče. Skladno z zakonodajo je bil objavljen razpis za novega dvojezičnega sodnika, a nanj se ni nihče niti prijavil. Poleg očitne škode, ki jo s tem trpe naši čezkaravanški bratje, je tu zelo jasno viden problem, ki se ga moramo zavedati pravniki. Koroški Slovenci imajo po 3. točki 7. člena Avstrijske državne pogodbe pravico do uporabe slovenščine kot uradnega jezika, kar vključuje njegovo uporabo v sodnih postopkih in s tem tudi pravico, da je na avstrijska sodišča imenovana vsaj ena oseba, ki zna govoriti slovensko. Omenjena pravica pa je vedno temeljila na tihi predpostavki…

Konklave kot odmik od (nekaterih) načel volilnega prava

Konklave kot odmik od (nekaterih) načel volilnega prava

Max Jerovčnik

Članek analizira konklave, specifičen postopek izbire suverena mestne države Vatikan, z vidika sodobnega volilnega prava. Avtor raziskuje, ali so v tem tradicionalnem procesu prisotna temeljna demokratična načela, kot so splošna in enaka volilna pravica, svoboda in tajnost glasovanja ter periodičnost volitev. Članek ugotavlja, da se v konklavu ne zrcalijo vsa nesporna načela sodobnega volilnega prava, saj aktivna volilna pravica ni vezana na državljanstvo, temveč na elitni krog kardinalov elektorjev, kar izključuje splošnost volilne pravice. Prav tako zaradi dosmrtnega mandata papeža ni mogoče govoriti o periodičnosti volitev, ki je značilna za sodobne volilne sisteme. Kritična analiza tako razkriva, da konklave predstavlja specifičen ustavnopravni unikum, kjer teološki temelji in monarhična tradicija oblikujejo avtonomen sistem, ki legitimnost oblasti namesto v klasičnih demokratičnih procesih išče v božjepravni tradiciji.

Most na reki Kolpi: Kratka razprava o (ne)naravnosti (rečnih) meja

Most na reki Kolpi: Kratka razprava o (ne)naravnosti (rečnih) meja

Žiga Murn Lindič

Naravna meja je izvedeni politični koncept, ki teoretsko sloni pretežno na geografskem determinizmu. Nekoliko podrobnejša analiza na primeru rečnih meja razkrije konceptualne nedoslednosti fenomena, izvirajoče iz naravoslovno dokaj vprašljive premise segmentacije zemeljskega površja, predvsem pa nekritično aplicirane v družbeni prostor. Države v svojih medsebojnih odnosih posledično niso pristale na doktrine rečnih kot naravnih meja v svoji primarni, determinativni obliki, kar najjasneje odkazuje mednarodno običajno pravo. Tako pri urejanju vprašanja delineacije na rečnem pasu, kakor tudi ob lateralnem gibanju reke, se ideja inherentne naravnosti v praksi vse bolj umika relevantnim družbenopolitičnim potrebam, kot so optimalna gospodarska izraba prostora, stabilnost pravnega statusa ozemlja ter težnja po ohranitvi zadovoljivih meddržavnih odnosov.

Odločilni kriteriji za izbor ponudnika v sklopu oddaje javnih naročil

Odločilni kriteriji za izbor ponudnika v sklopu oddaje javnih naročil

Igor Slijepčević

Javna naročila predstavljajo pomembno vlogo pri oskrbi in nadgrajevanju javnega življenja. Zato ni odveč pričakovati hudo konkurenco in boj med posameznimi ponudniki, ki bodo želeli z različnimi preferencami pridobiti sredstva v zameno za opravljeno javno naročilo. Izbor v postopku oddaje javnih naročil je vsekakor težka odločitev, sploh ko pomislimo, da ravno javni naročniki nosijo operativno tveganje v izvedbi le-teh. Posledično se zahteva dovoljšna skrbnost pri izboru, kjer se upoštevajo različna načela, ki jih predvideva Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3). Koga sprejeti za svojega pogodbenega partnerja v sklopu oddaje javnih naročil in kateri kriteriji naj bodo pri tem upoštevani, je vsebina, ki jo razkriva omenjeni članek.

20. »jubilejni« Dnevi evropskega prava

20. »jubilejni« Dnevi evropskega prava

doc. dr. Saša Sever

Dvajseti Dnevi evropskega prava so ponudili strnjen vpogled v najnovejša dogajanja na ključnih področjih prava EU. Predavatelji so izpostavili izzive konkurenčnega in davčnega prava, razpravljali o razvoju državljanstva EU ter prikazali aktualne okoljevarstvene usmeritve v evropskih politikah. Poleg tega je okrogla miza o širitvi EU na Balkan osvetlila politične in gospodarske dejavnike približevanja regije k Uniji. Poročilo je za Revijo Pamfil pripravil glavni organizator dogodka, doc. dr. Saša Sever.

Medvrstniško nasilje

Medvrstniško nasilje

Anja Ravnihar

Medvrstniško nasilje je pereč družbeni problem, ki ne zaznamuje le žrtev, ampak tudi storilce in celotno skupnost. Družba se prepogosto osredotoča le na žrtve medvrstniškega nasilja, povzročitelje pa zanemarja. Dejanja povzročiteljev namreč pogosto izvirajo iz kompleksnih psiholoških, socialnih ali družinskih okoliščin. Cilj tega prispevka je ugotoviti, zakaj se mladostniki zatekajo k medvrstniškemu nasilju, v kakšnem okolju takšni mladostniki odraščajo in kako z njimi ravnati. Ena izmed glavnih ugotovitev je, da večina povzročiteljev izhaja iz družin, kjer je nasilje del vsakdana in je takšen način odnosov zanje povsem normalen, saj se na drugačen način ne znajo izražati, nasilje predstavlja njihov način izražanja nestrinjanja z nečim.

Prakse obhoda aktualne zakonodaje agencijskega dela v Sloveniji

Prakse obhoda aktualne zakonodaje agencijskega dela v Sloveniji

Ana Lilik, Jula Pompe

Ob vse pogostejšem uvozu tujih delavcev in njihovem zaposlovanju prek agencij, prispevek obravnava agencijsko delo kot obliko nestandardne zaposlitve. Osredotoča se na pomanjkljivosti slovenske zakonodaje in izzive, s katerimi se agencijski delavci soočajo v praksi. Zaradi tristranega delovnega razmerja med delavcem, agencijo in uporabnikom, so pogosto v šibkejšem položaju, zato je ustrezna pravna zaščita ključna. Čeprav je slovenska ureditev na določenih področjih napredna, dopušča izigravanje. Pojavlja se prikrito agencijsko delo: agencije, ki se ukvarjajo izključno s posredovanjem delavcev, se predstavljajo kot podizvajalci storitev, s čimer obidejo delovnopravne obveznosti. Gre za de facto agencije, ki predstavljajo resno anomalijo na (slovenskem) trgu dela.

Računalniške metode v pravni interpretaciji: Polje proste presoje  

Računalniške metode v pravni interpretaciji: Polje proste presoje  

Maruša Škrjanc

Članek obravnava doktrino polja proste presoje (angl. margin of appreciation, MoA) kot eno najvplivnejših in hkrati najbolj izmuzljivih konceptov sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Analizira se, kateri dejavniki vplivajo na širino diskrecije, ki jo Sodišče priznava posameznim državam, ter kako različni pravni in empirični pristopi prispevajo k razumevanju te doktrine. Članek hkrati opozori na praktične in metodološke izzive, povezane z avtomatizacijo pravnega sklepanja, kot so jezikovne razlike, izrazoslovna raznolikost in strukturalna nekonsistentnost sodb. Zaključno se utemeljuje, da računalniške metode ne nadomeščajo pravne analize, temveč ponujajo močno dopolnilo, ki zahteva interdisciplinarni pristop in zavedanje o pravni kompleksnosti.

Kako se sodni precedensi vpletajo v odločanje slovenskih sodnikov?

Kako se sodni precedensi vpletajo v odločanje slovenskih sodnikov?

Ina Zagorc, Lili Preinfalk, Sara Ravnikar, Jurij Lepen

Članek, oblikovan kot eksperimentalna študija, obravnava vpliv sodnih precedensov na odločanje slovenskih sodnikov, kljub temu da slovenski pravni sistem pripada kontinentalni pravni tradiciji, kjer naj bi ključno vlogo igrala ustaljena sodna praksa. V teoretičnem delu primerjamo oba sistema, izpostavimo njihove razlike in razpravljamo o vlogi načelnih pravnih mnenj Vrhovnega sodišča. Eksperimentalni del temelji na anketi med sodniki, ki so bili postavljeni pred kazenskopravni in civilnopravni primer. Rezultati kažejo, da ena sama sodba redko vpliva na odločitev sodnika, večina anketiranih pa vendarle priznava obstoj precedensov v slovenskem pravu. Ugotovitve nakazujejo, da sodniki prakso višjih sodišč razumejo kot pomembno orientacijo, ki povečuje enotnost odločanja in pravno varnost, a hkrati ne dosega stroge zavezujočnosti, značilne za common law sisteme.

Vpliv medijev na kazenski postopek v kontinentalnem in anglosaškem sistemu

Vpliv medijev na kazenski postopek v kontinentalnem in anglosaškem sistemu

Hana Duranovič, Lara Remškar

Raziskava preučuje vpliv medijskega poročanja na kazenski postopek v slovenskem in ameriškem pravnem sistemu, pri čemer analizira medijsko pokritost primerov Milko Novič in Casey Anthony ter njen vpliv na sodne postopke. Ugotovitve kažejo, da so postopki je v anglosaških sistemih zaradi porotnega sojenja bolj občutljivi na medijski pritisk. Ukrepi, kot so sprememba kraja sojenja in izolacija porote, prispevajo k zagotavljanju poštenega sojenja. Kljub temu tehnološki razvoj otežuje omejevanje vplivov medijev. Ravnovesje med svobodo medijev in pravicami obdolženca ostaja ključna pravna dilema.

 Porotni aktivizem in vprašanje t.i. »jury nullification«

 Porotni aktivizem in vprašanje t.i. »jury nullification«

Gaja Remiaš

»Jury nullification« označuje pojav, ko porota kljub dokazani krivdi obtoženca zavrne obsodbo, ker se ne strinja z moralnostjo samega zakona. Ta možnost odpira ključna vprašanja o razmerju med pravom, pravičnostjo in demokratično močjo laikov v sodnih postopkih. Postavlja nas v dilemo koliko daleč pri sojenju lahko seže človeški čut za pravičnost preden se spremeni v golo samovoljo, ter ali ta predstavlja varovalko pravičnosti ali le grožnjo pravni državi.

Je kar vsak lahko vsakdo? Kdo so naslovniki ustavnih pravic in temeljnih svoboščin po Ustavi?

Je kar vsak lahko vsakdo? Kdo so naslovniki ustavnih pravic in temeljnih svoboščin po Ustavi?

Benjamin Marenče, dipl. prav.

Kdo točno so nosilci ustavnih pravic? S tem vprašanjem se ne soočimo prav pogosto, saj se odgovor zdi na prvi pogled očiten – vsi. Ustava jasno pove, da pravice podeljuje »vsakomur«. A natančno razumevanje kaj vse zajema ta besedica »vsakdo« je lahko bolj zapleteno in bolj odločilno kot se morda zdi. V prispevku bomo raziskali nekaj možnih odgovorov na vprašanje »kdo je vsakdo?«, ter obdelali dileme, ki se tu lahko pojavijo; od pravic pravnih oseb, pa vse do pravic mrtvih in še ne rojenih. Gre za temo, kjer povsem pozitivnopravna ureditev trči v kar najgloblja vprašanja filozofije, etike in morale. Vsaka še najmanjša napaka pa ima lahko daljnosežne posledice za pravni red in za dostojanstvo slehernega človeka.

Kolizija ZTuj-2 in zakonodaje Evropske unije z načelom otrokove koristi v poligamnih družinskih skupnostih tujcev

Kolizija ZTuj-2 in zakonodaje Evropske unije z načelom otrokove koristi v poligamnih družinskih skupnostih tujcev

Klara Bajc

V članku analiziram slovensko pravno ureditev in pravno ureditev Evropske unije (v nadaljevanju: EU) vstopa in bivanja poligamnih družinskih skupnosti v Republiki Sloveniji ter obravnavam kolizijo omenjenih ureditev z načelom (največje) otrokove koristi pri mladoletnih otrocih tujcev v omenjenih skupnostih. Navdih za vsebino članka sem dobila v času opravljanja študentskega dela v pisarni, ki nudi pravno pomoč tujcem (pretežno) v postopkih pridobitve in podaljšanja dovoljenj za prebivanje v Republiki Sloveniji. Z ekipo smo obravnavali primer državljana tretje države, ki se je v Slovenijo želel preseliti s svojima dvema zakonskima partnerkama in njihovimi skupnimi mladoletnimi otroki. Osrednje vprašanje članka je, ali je stroga slovenska ureditev, ki več kot enemu zakoncu v poligamnih družinskih skupnostih preprečuje pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, skladna tako z zakonodajo EU kot z načelom (največje) otrokove koristi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi med poskusnim delom

Odpoved pogodbe o zaposlitvi med poskusnim delom

Markus Grum

Članek analizira vprašanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga med poskusnim delom in pojasnjuje zahteve za obrazloženost odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Predstavlja sodno prakso, ki odpovedi iz poslovnega razloga med poskusno dobo razglaša za nezakonite, saj so v nasprotju z namenom poskusnega dela. Skozi analizo pravnih metod razlage – jezikovne, sistemske in teleološke – so predstavljeni argumenti, ki potrjujejo, da poslovni razlog ni dopusten v preizkusnem obdobju. Članek opozarja, da mora biti odpoved, podana zaradi neuspešnega poskusnega dela, ustrezno obrazložena, čeprav ZDR-1 ne določa natančnih pravil za presojo uspešnosti. Te lahko določijo kolektivne pogodbe ali interni akti delodajalca.

Problematika ne-razlaščenih občinskih cest

Problematika ne-razlaščenih občinskih cest

Ajda Likar

Več kot dve tretjini kategoriziranih občinskih cest v Sloveniji poteka po zemljiščih v zasebni lasti - brez razlastitve ali odkupa s strani občin. Odsotnost nadzora ter sankcij za ravnanje občin pomeni, da ni neposrednih mehanizmov, ki bi občine prisilili k izpolnitvi dolžnosti. Posledično takšno stanje ne predstavlja zgolj neutemeljene kategorizacije, temveč tudi neposreden poseg v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine.

Pravna načela in »težki primeri« v debati Hart-Dworkin

Pravna načela in »težki primeri« v debati Hart-Dworkin

Nejc Ledinek Hovnik

Debata med H. L. A. Hartom in Ronaldom Dworkinom (Hart-Dworkin debate) je brez dvoma najpomembnejša pravno-teoretična razprava 20. stoletja. Prispevek obravnava njen začetek in razvoj, ki ga je sprožil Dworkin s svojim prvim pomembnejšim delom Model pravil I. V njem je ostro napadel Hartov pravni pozitivizem s tezo, da prezre pravna načela. V prispevku zagovarjam tezo, da je imel Dworkin glede razmerja med načeli in pozitivizmom prav. Za slednjega so načela problematična tako z vidika sistemske ureditve prava kot tudi z njegovega filozofsko-teoretičnega izhodišča. V nadaljevanju obravnavam tudi t. i. »težke primere« (hard cases), kjer pravna načela najbolj pridejo do izraza. Ob tem zagovarjam stališče, da Dworkinu ne uspe prepričljivo utemeljiti, da je v takih primerih možen zgolj en pravilen odgovor.

Load More