Nadzor neposrednih tujih naložb v Sloveniji in analiza statistike priglasitev

Nadzor neposrednih tujih naložb v Sloveniji in analiza statistike priglasitev

Maja Kalin in Rok Tretjak

Članek obravnava pravno ureditev nadzora nad neposrednimi tujimi naložbami v EU in Sloveniji. Izhodišče predstavlja Uredba 2019/452, ki vzpostavlja okvir sodelovanja med državami članicami, vendar hkrati ohranja nacionalno pristojnost za vzpostavitev mehanizmov pregleda naložb. Posledično sistem na ravni EU ostaja neenoten, saj ga zaznamujejo omejena harmonizacija, pravna nedoločenost ter široka diskrecija nacionalnih organov, kar vpliva na predvidljivost in enotnost uporabe pravil. V Sloveniji je področje urejeno z Zakonom o spodbujanju tujih investicij, ki pa zaradi pomanjkanja jasnih razlagalnih meril povzroča pravno negotovost in vodi v veliko število preventivnih ali celo nepotrebnih priglasitev naložb. To dodatno obremenjuje upravne postopke in zmanjšuje učinkovitost sistema.

Direktiva 2022/2381: upravni nadzor in civilnopravno varstvo

Direktiva 2022/2381: upravni nadzor in civilnopravno varstvo

Maša Radanovič

Članek obravnava upravnopravne in civilnopravne vidike izbire članov organov vodenja in nadzora po Direktivi (EU) 2022/2381 o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi (t. i. Women on Boards Directive), v slovenskem pravu. Avtorica preučuje, kateri modeli upravnega nadzora učinkovito zagotavljajo preglednost in nediskriminatornost izbirnih postopkov ter ali lahko civilnopravni mehanizmi nadomestijo njegove pomanjkljivosti. Ugotavlja, da mora nadzor zajemati formalni pregled skladnosti, vsebinsko presojo in poročanje ex post, saj zgolj formalna skladnost za uresničitev enakosti spolov in kvot ne zadošča. Odškodninsko varstvo neizbranih kandidatov je pomembno, vendar ne vpliva na sestavo organov družb, zato sta za doseganje ciljev Direktive potrebna oba mehanizma.

Varnostni svet in problematika veta v luči tretjega odstavka 27. člena Ustanovne listine OZN

Varnostni svet in problematika veta v luči tretjega odstavka 27. člena Ustanovne listine OZN

Miha Gregorec, Ajda Likar, Katarina Krajnc

Pravica veta stalnih članic Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov bistveno omejuje učinkovitost sistema kolektivne varnosti. V sodobnih geopolitičnih razmerah namreč pogosto povzroča institucionalno paralizo in preprečuje pravočasno ukrepanje, kar potrjujejo primeri Koreje, Iraka, nekdanje Jugoslavije in Ukrajine. Pri tem ostaja tretji odstavek 27. člena Ustanovne listine, povezan z načelom nemo iudex in re sua, v praksi slabo uporabljen, kar dodatno omejuje tudi uresničevanje odgovornosti zaščititi. Predlagane reforme, vključno s svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča, kažejo na potrebo po pravni razjasnitvi – brez soglasja stalnih članic pa sistem ostaja ujet v lastne omejitve.

Aktivno državljanstvo kot (spodleteli) poskus pravnega opismenjevanja mladih

Aktivno državljanstvo kot (spodleteli) poskus pravnega opismenjevanja mladih

Klara Bajc

Prispevek obravnava dva nedavna ukrepa, ki ju je država utemeljila s krepitvijo aktivnega državljanstva: uvedbo obveznega vsebinskega sklopa Aktivno državljanstvo v srednješolske programe in izročitev izvoda Ustave Republike Slovenije prvošolcem in dijakom prvih letnikov ob začetku šolskega leta 2026/2027. Avtorica presoja, ali sta primerna za pravno opismenjevanje mladih, ugotavlja, da pravnega opismenjevanja noben izrecno ne opredeljuje kot cilja, in predlaga vključitev pravne stroke v zasnovo in izvedbo Aktivnega državljanstva.

Kriptovalute kot instrument fiskalne stabilizacije Združenih držav Amerike

Kriptovalute kot instrument fiskalne stabilizacije Združenih držav Amerike

Ruj Kocjan

Prispevek obsega analizo napovedi Antona Kobyakova, po kateri naj bi Združene države Amerike uporabile kriptovalute za izbris svojega državnega dolga, kar bi posledično privedlo do korenitih sprememb v mednarodnem monetarnem sistemu. Članek vključuje predstavitev problema in zadevnih kriptovalut, ki kaže na visoko teoretično verjetnost uresničitve obravnavanega ukrepa. V članku nato analiziram tudi obligacijskopravne ovire in omejitve trenutnih tehnoloških zmogljivosti, iz katerih izhaja več težav za izvedbo ukrepa na način, kot ga predvideva Kobyakov.

Kraljevi dve telesi in Rimsko pravo

Kraljevi dve telesi in Rimsko pravo

Benjamin Marenče, dipl. prav.

V tem članku želim kratko predstaviti idejo kraljevih dveh teles. Gre za izrazito širok in razdelan koncept, ki v soji preprosti formulaciji obsega pravno teorijo, politično filozofijo, teologijo vladarstva, kot tudi zelo konkretne pravne institute. Članek predstavi, kako je srednjeveška misel utemeljila vladavino, kako so pojmovali dedovanje oblasti in kako voljenje kralja ter mnogo drugega. Namen tega članka je zlasti prikazati neustreznost poenostavljene predstave o »nazadnjaškem« oz. »temačnem« srednjem veku, kjer naj bi razmerja bila nič več kot podrejenost in častihlepje. Prav nasprotno – naši predniki so imeli izjemno dovršene institucije oblasti in zavidljivo napredno teorijo države. Namesto zatona zahodne civilizacije lahko v z zvezi s konceptom kraljevih dveh teles vidimo bogato kontinuiteto z rimskim pravom in legitimno zaključimo, da ni šlo zgolj za vulgarizacijo le-tega, pač pa v mnogih primerih za nadgradnjo.

Meje uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov: zakaj domet pravnega varstva po GDPR ne vključuje pravnih oseb?

Meje uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov: zakaj domet pravnega varstva po GDPR ne vključuje pravnih oseb?

Lana Banjanin

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) zagotavlja varstvo osebnih podatkov izključno fizičnim osebam, podatki, ki se navezujejo na pravne osebe pa varstva uredbe ne uživajo. Takšna ureditev odpira vprašanje, ali obstoječi pravni okvir zadostno varuje legitimne interese pravnih oseb, zlasti pri varovanju poslovno občutljivih informacij. Čeprav pravi red že pozna institute, kot so poslovna skrivnost, nedotakljivost poslovnih prostorov in pravica do ugleda in dobrega imena, pa ti instuti ne tvorijo enotnega in harmoniziranega pravnega okvirja varstva neosebnih podatkov na način, kot je ta zagotovljen varstvu osebnih podatkov, četudi bi bla takšna ureditev, po vzoru ureditve v GDPR na ravni Evropske unije smotrna, saj bi zagotovila učinkovitejše varstvo neosebnih podatkov pravnih oseb.

Lastniška zadruga delavcev kot nova oblika delavskega lastništva

Lastniška zadruga delavcev kot nova oblika delavskega lastništva

Markus Grum

Zakon o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD) v slovenski pravni red vpeljuje lastniško zadrugo delavcev kot posebno zadružno pravno osebo, katere izključni namen je pridobivanje, upravljanje in razpolaganje s kapitalsko naložbo v matični družbi v imenu delavcev. ZLZD vzpostavlja sistemski okvir za prehod podjetij v delavsko lastništvo preko financiranja odkupa z dolgom, kapitalskih računov in mehanizma prenosa, ki naj bi omejil likvidnostna tveganja podjetij. Članek predstavi ključne institute zakona, ki jih poveže z ugotovitvami raziskave o lastništvu zaposlenih v Sloveniji ter pokaže, da je slovenski zadružni ESOP model prvi resnejši poskus trajnejše ureditve delavskega solastništva v slovenskem prostoru.

Ugovor vesti vojaški dolžnosti in 16. člen Ustave

Ugovor vesti vojaški dolžnosti in 16. člen Ustave

Nejc Strašek

Slovenija od leta 2003 ne izvaja vojaškega nabora, zato se ugovor vesti vojaški dolžnosti zdi pravno brezpredmeten. A prav okoliščine, v katerih bi lahko znova postal praktično relevanten (tj. v vojnem stanju) sovpadajo z razmerami, v katerih 16. člen Ustave dopušča začasno omejitev ali celo razveljavitev ustavnih pravic. Ali bi bila pravica do ugovora vesti prav tedaj, ko bi jo posamezniki najbolj potrebovali, dejansko ogrožena? Prispevek to vprašanje razišče skozi razmerje med 41. členom (svoboda vesti), 46. členom (splošna pravica do ugovora vesti) in drugim odstavkom 123. člena (njena konkretizacija za obrambo države) ter zakonsko ureditvijo ponovne uvedbe nabora ob grožnji vojne.

Pravo človekovih pravic kot varuh kulturnih dobrin: gostujoče predavanje dr. Alye do Vale Alves

Pravo človekovih pravic kot varuh kulturnih dobrin: gostujoče predavanje dr. Alye do Vale Alves

Žiga Murn Lindič

V četrtek, 11. junija 2026, je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani v so-organizaciji Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose in Društva za mednarodno pravo za Slovenijo gostovala dr. Alye do Vale Alves z Univerze v Adelaidi. Gostujoča predavateljica je predstavila izsledke svojega raziskovalnega dela na področju varstva kulturnih dobrin, zlasti pa mednarodnopravne vidike odzivanja na prisvajanje kulturnih dobrin staroselskih ljudstev.

Obrisi na zamegljenem obzorju – razvoj pravnih mehanizmov varstva kakovosti zraka v Evropski uniji  

Obrisi na zamegljenem obzorju – razvoj pravnih mehanizmov varstva kakovosti zraka v Evropski uniji  

Urh Gregor Brvar

Onesnaženost zraka ostaja en izmed resnejših okoljskih in javnozdravstvenih izzivov Evrope, čeprav v javnih razpravah pogosto ne prejema pozornosti, ki bi ustrezala njenim posledicam. Članek zato obravnava razvoj pravnega okvira EU na področju kakovosti zraka s poudarkom na postopni krepitvi pravic posameznikov. Analizira zakonodajni razvoj od Direktive 2008/50/ES do nove Direktive 2024/2881/EU in vlogo sodne prakse Sodišča EU pri zagotavljanju učinkovitega spoštovanja okoljskih standardov ter določanju obsega pravnega varstva posameznikov pri uveljavljanju obveznosti držav članic glede kakovosti zraka. Avtor v članku ugotavlja, da so se upravičenja posameznika v zvezi s kakovostjo zraka razvijala preko medsebojnega dopolnjevanja zakonodaje EU in sodb Sodišča.

Evtanazija in pomoč pri samomoru v praksi ESČP

Evtanazija in pomoč pri samomoru v praksi ESČP

Nejc Ledinek Hovnik

Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadnjih dveh desetletjih razvilo obsežno sodno prakso na področju evtanazije in pomoči pri samomoru. Iz nje izhaja, da pravica do smrti kot diametralno nasprotje pravici do življenja iz 2. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah ne obstaja. Sodišče je vprašanje končanja življenja umestilo v okvir pravice do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP, pri čemer državam priznava široko polje proste presoje pri urejanju tega področja. Vendar pa morajo države, ki evtanazijo ali pomoč pri samomoru dopuščajo, vzpostaviti primerne in zadostne varovalke za preprečevanje zlorab, kar predstavlja njihovo pozitivno obveznost v okviru 2. člena EKČP.

Tragedija koroško-slovenskega sodstva ali zakaj pravice niso rešitev

Tragedija koroško-slovenskega sodstva ali zakaj pravice niso rešitev

Benjamin Marenče, dipl. prav.

S prvim majem 2026 odhaja v pokoj Franz Boschitz – edini dvojezični sodnik na avstrijskem Koroškem. Nasledil ga bo – nihče. Skladno z zakonodajo je bil objavljen razpis za novega dvojezičnega sodnika, a nanj se ni nihče niti prijavil. Poleg očitne škode, ki jo s tem trpe naši čezkaravanški bratje, je tu zelo jasno viden problem, ki se ga moramo zavedati pravniki. Koroški Slovenci imajo po 3. točki 7. člena Avstrijske državne pogodbe pravico do uporabe slovenščine kot uradnega jezika, kar vključuje njegovo uporabo v sodnih postopkih in s tem tudi pravico, da je na avstrijska sodišča imenovana vsaj ena oseba, ki zna govoriti slovensko. Omenjena pravica pa je vedno temeljila na tihi predpostavki…

Konklave kot odmik od (nekaterih) načel volilnega prava

Konklave kot odmik od (nekaterih) načel volilnega prava

Max Jerovčnik

Članek analizira konklave, specifičen postopek izbire suverena mestne države Vatikan, z vidika sodobnega volilnega prava. Avtor raziskuje, ali so v tem tradicionalnem procesu prisotna temeljna demokratična načela, kot so splošna in enaka volilna pravica, svoboda in tajnost glasovanja ter periodičnost volitev. Članek ugotavlja, da se v konklavu ne zrcalijo vsa nesporna načela sodobnega volilnega prava, saj aktivna volilna pravica ni vezana na državljanstvo, temveč na elitni krog kardinalov elektorjev, kar izključuje splošnost volilne pravice. Prav tako zaradi dosmrtnega mandata papeža ni mogoče govoriti o periodičnosti volitev, ki je značilna za sodobne volilne sisteme. Kritična analiza tako razkriva, da konklave predstavlja specifičen ustavnopravni unikum, kjer teološki temelji in monarhična tradicija oblikujejo avtonomen sistem, ki legitimnost oblasti namesto v klasičnih demokratičnih procesih išče v božjepravni tradiciji.

Most na reki Kolpi: Kratka razprava o (ne)naravnosti (rečnih) meja

Most na reki Kolpi: Kratka razprava o (ne)naravnosti (rečnih) meja

Žiga Murn Lindič

Naravna meja je izvedeni politični koncept, ki teoretsko sloni pretežno na geografskem determinizmu. Nekoliko podrobnejša analiza na primeru rečnih meja razkrije konceptualne nedoslednosti fenomena, izvirajoče iz naravoslovno dokaj vprašljive premise segmentacije zemeljskega površja, predvsem pa nekritično aplicirane v družbeni prostor. Države v svojih medsebojnih odnosih posledično niso pristale na doktrine rečnih kot naravnih meja v svoji primarni, determinativni obliki, kar najjasneje odkazuje mednarodno običajno pravo. Tako pri urejanju vprašanja delineacije na rečnem pasu, kakor tudi ob lateralnem gibanju reke, se ideja inherentne naravnosti v praksi vse bolj umika relevantnim družbenopolitičnim potrebam, kot so optimalna gospodarska izraba prostora, stabilnost pravnega statusa ozemlja ter težnja po ohranitvi zadovoljivih meddržavnih odnosov.

Odločilni kriteriji za izbor ponudnika v sklopu oddaje javnih naročil

Odločilni kriteriji za izbor ponudnika v sklopu oddaje javnih naročil

Igor Slijepčević

Javna naročila predstavljajo pomembno vlogo pri oskrbi in nadgrajevanju javnega življenja. Zato ni odveč pričakovati hudo konkurenco in boj med posameznimi ponudniki, ki bodo želeli z različnimi preferencami pridobiti sredstva v zameno za opravljeno javno naročilo. Izbor v postopku oddaje javnih naročil je vsekakor težka odločitev, sploh ko pomislimo, da ravno javni naročniki nosijo operativno tveganje v izvedbi le-teh. Posledično se zahteva dovoljšna skrbnost pri izboru, kjer se upoštevajo različna načela, ki jih predvideva Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3). Koga sprejeti za svojega pogodbenega partnerja v sklopu oddaje javnih naročil in kateri kriteriji naj bodo pri tem upoštevani, je vsebina, ki jo razkriva omenjeni članek.

20. »jubilejni« Dnevi evropskega prava

20. »jubilejni« Dnevi evropskega prava

doc. dr. Saša Sever

Dvajseti Dnevi evropskega prava so ponudili strnjen vpogled v najnovejša dogajanja na ključnih področjih prava EU. Predavatelji so izpostavili izzive konkurenčnega in davčnega prava, razpravljali o razvoju državljanstva EU ter prikazali aktualne okoljevarstvene usmeritve v evropskih politikah. Poleg tega je okrogla miza o širitvi EU na Balkan osvetlila politične in gospodarske dejavnike približevanja regije k Uniji. Poročilo je za Revijo Pamfil pripravil glavni organizator dogodka, doc. dr. Saša Sever.

Medvrstniško nasilje

Medvrstniško nasilje

Anja Ravnihar

Medvrstniško nasilje je pereč družbeni problem, ki ne zaznamuje le žrtev, ampak tudi storilce in celotno skupnost. Družba se prepogosto osredotoča le na žrtve medvrstniškega nasilja, povzročitelje pa zanemarja. Dejanja povzročiteljev namreč pogosto izvirajo iz kompleksnih psiholoških, socialnih ali družinskih okoliščin. Cilj tega prispevka je ugotoviti, zakaj se mladostniki zatekajo k medvrstniškemu nasilju, v kakšnem okolju takšni mladostniki odraščajo in kako z njimi ravnati. Ena izmed glavnih ugotovitev je, da večina povzročiteljev izhaja iz družin, kjer je nasilje del vsakdana in je takšen način odnosov zanje povsem normalen, saj se na drugačen način ne znajo izražati, nasilje predstavlja njihov način izražanja nestrinjanja z nečim.

Load More