Naravna meja je izvedeni politični koncept, ki teoretsko sloni pretežno na geografskem determinizmu. Nekoliko podrobnejša analiza na primeru rečnih meja razkrije konceptualne nedoslednosti fenomena, izvirajoče iz naravoslovno dokaj vprašljive premise segmentacije zemeljskega površja, predvsem pa nekritično aplicirane v družbeni prostor. Države v svojih medsebojnih odnosih posledično niso pristale na doktrine rečnih kot naravnih meja v svoji primarni, determinativni obliki, kar najjasneje odkazuje mednarodno običajno pravo. Tako pri urejanju vprašanja delineacije na rečnem pasu, kakor tudi ob lateralnem gibanju reke, se ideja inherentne naravnosti v praksi vse bolj umika relevantnim družbenopolitičnim potrebam, kot so optimalna gospodarska izraba prostora, stabilnost pravnega statusa ozemlja ter težnja po ohranitvi zadovoljivih meddržavnih odnosov.
