Prispevek je bil pripravljen in predstavljen v okviru študentskega kazenskopravnega foruma z naslovom »Prenos znanj iz predavalnice v razpravno dvorano«, ki je potekal 13. februarja 2024 na Pravni fakulteti v Ljubljani, pod vodstvom prof. dr. Matjaža Ambroža, vrhovnega sodnika dr. Primoža Gorkiča in as. dr. Lore Briški.
Besedilo obravnava pomen kraja dela v pogodbi o zaposlitvi, opisuje različne vidike dela na daljavo ter zakonska določila in pravice delavcev in delodajalcev glede tega na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poudarja, da je ključno, da se delo na domu ne določi enostransko in opozarja na pomembnost soglasja obeh strani. Prav tako obravnava zaščito delavcev pri delu na daljavo ter smernice Mednarodne organizacije dela za enakopravno obravnavo delavcev na daljavo in drugih plačancev. Razkriva tudi potencialne problematike, kot so delovni čas, pravica do odklopa, nadzor delovnih ur s strani delodajalca ter primerja zakonodajo in prakse različnih držav v zvezi z delom na daljavo.
Pravo je znanost, stara že več tisoč let. Umetna inteligenca, kriptovalute in »pametne pogodbe« pa komaj nekaj let. Kako naj združimo nekaj tako starega, z nečim tako novim? Zakaj sploh regulirati te pojave? Odgovor na ta vprašanja ni samoumeven.
V času rapidnega razvoja umetne inteligence se pojavlja vprašanje o tem, kako bomo opredelili pravni status pametnih avtonomnih robotov ter ali lahko umetni inteligenci naložimo odškodninsko odgovornost. Ker naj bi pravo stremelo k idealu pravičnosti, se je torej najprej smiselno vprašati, kaj je tisto bistveno, kar loči človeka od robota. Na to vprašanje v članku poskušam odgovoriti z osvetlitvijo problema telesa in duha, idej funkcionalistov, Turingovega testa ter eksperimenta kitajske sobe Johna Searla. Na koncu se osredotočim na ideje Evropskega parlamenta v zvezi z ureditvijo pravnega statusa pametnih avtonomnih robotov ter ob tem problematiziram idejo »detached rationality« v povezavi s pravom.
V dobi digitalizacije in tehnološke revolucije se študentje prava soočajo z novim pojavom – pravno tehnologijo, ki bistveno vpliva na sodobno pravno prakso. Članek raziskuje koncept pravne tehnologije, njeno manifestacijo v pravni praksi in vpliv na poklicne ter izobraževalne poti študentov prava v prihodnosti. Pravna tehnologija namreč obljublja večjo učinkovitost, dostopnost in demokratizacijo pravnih storitev s pomočjo digitalizacije, avtomatizacije obdelave pravnih dokumentov in naprednim iskanjem informacij. Kljub temu pa prinaša številne izzive, ki jih ne smemo prezreti. Integracija tehnologije v pravne procese, kot je uporaba platform, ki jih poganja umetna inteligenca, na primer ChatGPT, je tako sicer res izboljšala dostop do pravnih podatkov in storitev, a hkrati sprožila vrsto vprašanj o varnosti zasebnosti ter potencialu za tehnološke napake. Vse to vodi avtorja do stališča, da je pomembno, da študenti prava razvijejo tehnološko pismenost in sposobnost uporabe teh inovacij. Avtorja zaključujeva, da pravna tehnologija sicer ponuja priložnosti za učinkovitejše delovanje, a zahteva uravnotežen pristop, kritično razmišljanje in etično odgovornost bodočih pravnih strokovnjakov.
Človeška tendenca za pristranskost je vedno bila (vse)prisotna v družbi. Vendar pa se družba modernizira in vedno večji del le te je prepreden s tehnologijo. Na trgu se pojavljajo samovozeča vozila, avtonomni stroji opravljajo težavne transakcije in računalnik lahko, kar je za pravnike najpomembnejše, pregleduje in obnavlja dokumente. Vprašanje, ki se nam zastavlja je, ali ljudje kot pristranska bitja prenašamo svoje značilnosti na algoritme in naprave, ki bi morale biti slika objektivnosti in posledično s svojim vplivom ustvarjamo tehnološko dovršeno in tako toliko bolj nevarno verzijo sebe. Čeprav so problematični prav vsi vidiki vsakdanjega življenja, kjer se pojavi diskriminacija (tudi v obliki algoritma), se bom v tem članku osredotočila na težavo, ki postaja vedno bolj pereča in vpliva na varnost posameznikov, zoper katere se izvaja diskriminacija; na uporabo samovozečih avtomobilov.
Evropska komisija je aprila 2021 v predlogu t. i. Akta o umetni inteligenci na mizo položila prepoved sistemov umetne inteligence, ki na subliminalen način vplivajo na vedenje ljudi in jim na ta način povzročijo telesno ali psihično škodo. Decembra 2023 sta evropska zakonodajalca njen predlog tudi potrdila. Prepoved odpira mnoga vprašanja, tako iz pravnega kot tudi znanstvenega vidika. Kaj sploh pomeni subliminalen način vplivanja in kakšno vlogo ima lahko pri tem umetna inteligenca? Kakšne so lahko morebitne pravne zagate, ki utegnejo vznikniti pri uporabi te prepovedi? Prispevek skuša osvetliti odgovore na ta vprašanja ter s pomočjo nekaj izbranih praktičnih primerov prikazati, kako obširna je pravzaprav prihajajoča ureditev.
Nadzor blaga z dvojno rabo je eden od procesov, na katerih temelji občutljivo geopolitično ravnovesje, vendar o njem večina od nas nikoli ne razmišlja. Ali gre res vsak industrijsko narejen letalnik na daljinsko upravljanje na police lokalne tehnološke trgovine? Ali res vse nevarne kemikalije pristanejo v dobro nadzorovanih zahodnih raziskovalnih institucijah? Odgovor na obe vprašanji je seveda negativen že zaradi same količine blaga v svetovnem obtoku, vendar pa članek raziskuje poskuse nadzora nad t.i. blagom z dvojno rabo, ki lahko v napačnih rokah postane del uničujoče oborožitve. Prav tako ta prispevek obravnava razvoj nadzora nad takim blagom z razvojem vse bolj globalnega učinka človeških oboroženih spopadov.
Integracija alogritmov strojnega učenja v pravosodni sistem je vse pogosteje opažena agenda evropskih in nacionalnih zavez digitalne preobrazbe pravosodja. Z naraščajočo potrebo po pravni regulaciji umetne inteligence nas vse pogosteje zanima obseg pristojnosti, ki ji jih bomo dodelili, a obenem pozabljamo na njeno primerjalnopravno gledano že obstoječo prisotnost. Porajajo se dvomi o njeni pristranskosti, etičnosti uporabe, (ne)zmožnosti imitiranja pravnega občutka in potencialnih spremembah sistemu imanentnih institutov. Na drugi strani se spregleda vlogo umetne inteligence kot podporne tehnologije, ki omogoča uspešnejšo analizo vsebine dokumentov, povzemanje obsežnih sodnih dokumentov in vlog, vsebinsko raziskovanje in povezovanje sodne prakse ter boj proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu.
Članek obravnava tematiko prava in kripto-tehnologij. Opisuje razvoj regulacije kripta, pametne pogodbe, bodočo uredbo MICO ter ponudi avtorjev vpogled in mnenje, kam se bo pravo razvilo v prihodnosti in zakaj, so države tako dolgo čakale pri pravnem urejanju tega področja.
Nosilci javnih funkcij odgovarjajo za svoja ravnanja pri opravljanju teh pravno in politično. Najčistejši element razlikovanja med obema vrstama odgovornosti je sankcija, ki je pri slednji vselej politične narave. Kljub temu nekatere oblike politične odgovornosti sodijo tudi v polje pravne odgovornosti, saj temeljijo na kršitvi določenega pravnega pravila, hkrati pa je njihovo izvrševanje pravno opredeljeno. Ena izmed tovrstnih oblik politične odgovornosti je ustavna obtožba, ki jo v Združenih državah Amerike poznajo pod imenom impeachment. Gre za sredstvo nadzora zakonodajnega organa nad ravnanjem zveznih vladnih ali pravosodnih uslužbencev, kvalificirano kot izdajstvo, podkupljenost ali drugo težko kaznivo dejanje oziroma prekršek. O obtožnici, predloženi s strani predstavniškega doma ameriškega Kongresa odloči senat. V primeru obsodbe je nosilec funkcije razrešen, potencialno pa je lahko močno omejena tudi njegova pasivna volilna pravica.
Izpit za voditelja čolna ureja Pravilnik o upravljanju s čolni, ki je bil skozi leta podvržen dvema velikima spremembama. Skozi pravni vidik Pravilnika članek obravnava proces pridobitve izpita, dotakne pa se tudi vprašanja obveznih teoretičnih tečajev in praktične plovbe skozi teorijo pravnih praznin in vloge paternalistične države pri pravnem urejanju.
Za zagotavljanje uravnoteženega razvoja in ohranjanja integritete športa je ključna njegova regulacija. Ker vedno več nogometnih klubov teži k temu, da se preoblikuje v multinacionalke, korporativno upravljanje pridobiva na pomenu, saj je ključno za boljšo upravo in trajnostni razvoj v nogometu, kar nam je dokazal tudi neuspeli poskus uvedbe evropske superlige.
Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) že v svojih uvodnih določbah navaja, da je Slovenija demokratična republika in da ima v njej oblast ljudstvo. V sodobnih, demokratično urejenih državah, kakršna je tudi Slovenija, ljudstvo oblast v pretežni meri izvršuje na posreden način, in sicer preko predstavnikov, ki jih izvoli na volitvah. Veliko večino kandidatov na volitvah postavijo politične stranke, kandidati brez strankarske podpore pa imajo, vsaj na državnozborskih volitvah, zgolj teoretično možnost za izvolitev. Posledično si je težko predstavljati volitve brez aktivne udeležbe političnih strank. V tako organizirani družbi politične stranke prek oblikovanja politične volje delujejo kot posrednik med državljani in nosilci državne oblasti, državljanom pa omogočajo demokratičen vpliv na delovanje države. Ker politične stranke predstavljajo obliko zbiranja in združevanja, tudi ustanovitev in njihovo delovanje, spada pod okrilje pravice iz 42. člena URS. Ker pa svoboda združevanja ni absolutna pravica, je v njo možno posegati ter omejevati način njenega izvrševanja. Analogno je mogoče omejevati tudi delovanje političnih strank.
Sodni procesi v Nürnbergu so prelomnica, ki je pomenila povod za razvoj mednarodnega in humanitarnega prava in nekatera druga sojenja vojnim zločincem. Pred zavezniki je bila težka naloga poštenega in poenotenega sojenja, zlasti zaradi pomanjkanja primerne pravne podlage in različnih pravnih sistemov. Kompromisno se odločijo o uporabi prava in oblikovanja sodišča, na katerem sodijo največjim vojnim zločincem Tretjega rajha za grozodejstva storjena v drugi svetovni vojni. Članek napravi pregled postopka oblikovanja sodišča, sojenja samega in dediščine nürnberških procesov.
V pravu EU je vzpostavljena t. i. doktrina izčrpanja, v skladu s katero se pravica do distribucije izčrpa s prvo prodajo blaga, na katerem so pravice materializirane (npr. CD ali knjiga). S pojavom digitalizacije se veča število digitalnih avtorskih vsebin in manjša število materializiranih avtorskih del, kar postavlja doktrino prve prodaje pred velik izziv, ki ga poskušajo tako evropska kot ameriška sodišča rešiti na način, ki bi ohranil ravnovesje med imetniki avtorskih pravic in končnimi uporabniki.
Spoznanje, da oblast ne sme biti absolutna, ima globoke korenine, ki segajo v antiko. Iz spoznanja, da je treba oblast omejiti, je v 17. stoletju nastala ideja o delitvi oblasti. Njen osrednji namen je bil predvsem zaščititi posameznika pred posegi oblasti. Danes govorimo o delitvi na tri veje oblasti. Izmed teh je sodna veja bolj samostojna, medtem ko sta zakonodajne in izvršilna veja bistveno bolj prepleteni in soodvisni. Posledično sta tudi Državni zbor in Vlada prepletena in soodvisna, saj gre za tipična predstavnika navedenih vej oblasti. Razmerja med Državnim zborom in Vlado je mogoče orisati skozi instituta, preko katerih vplivata drug na drugega. Gre za institute oblikovanja Vlade, zaupnice, konstruktivne zaupnice, poslanskega vprašanja, interpelacije in odgovornosti posameznega ministra. V parlamentarnem sistemu delitve oblasti, kamor spada tudi slovenska ureditev, načeloma velja, da sta si parlament in vlada enakovredna. Od tega odstopa slovenski model, ki krepi vlogo Državnega zbora. Slednji ima tako ključno vlogo pri nastanku Vlade, saj izvoli tako predsednika Vlade kot tudi imenuje vse ministre. Zaradi takšnega postopka imenovanja so ti individualno odgovorni Državnemu zboru.
The legal industry is slow to adapt to digital tools, despite their potential benefits for case management, client communication, and efficiency. To promote change, students should advocate for integrating artificial intelligence and automation into all professional fields, including law. In the context of the EUTOPIA international research project, a legal analysis comparing different laws was conducted to resolve the problem of numerous and intertwined rules. The concept involves automating legal syllogisms to determine applicable rules by separating legal rules into individual pieces of information and attributing them "if conditions", which effectively are conditions precedents for their applicability. Ultimately, the user (researcher) inserts personal circumstances ("ifs") and in turn automatically receives personalized guidance ("thens").
