Od omejitev do rešitev: razložljiva umetna inteligenca

Od omejitev do rešitev: razložljiva umetna inteligenca

Martin Marzidovšek

Razložljiva umetna inteligenca postaja ključna komponenta pri uporabi umetne inteligence v občutljivih družbenih kontekstih, kot so pravo, zdravstvo in finance. Kompleksnost naprednih modelov umetne inteligence, kot so globoke nevronske mreže in veliki jezikovni modeli, pogosto onemogoča razumevanje njihovega delovanja in tako zmanjšuje zaupanje uporabnikov. V tem prispevku predstavimo glavne koncepte in metode razložljive UI, raziskujemo regulativne zahteve in tehnološke izzive ter posebno pozornost namenimo uporabi razložljive UI v pravnem okviru. Članek osvetljuje tudi izzive, ki jih predstavljajo veliki jezikovni modeli, in zagovarja potrebo po razložljivosti kot temeljnem pogoju za zanesljivo, pravično in zakonito uporabo UI.

Ljupčo Todorovski: Osnove statistike, strojnega učenja in velikih jezikovnih modelov (povzetek nastopa)

Ljupčo Todorovski: Osnove statistike, strojnega učenja in velikih jezikovnih modelov (povzetek nastopa)

Gal Zmazek

Razumevanje podatkov in njihova učinkovita uporaba sta ključna izziva sodobne umetne inteligence. Napovedni modeli temeljijo na prepoznavanju vzorcev in omogočajo analizo ter predikcijo kompleksnih pojavov, pri čemer je izbira pravega modela bistvena za zanesljive rezultate. S povečevanjem količine podatkov in računske moči so nevronske mreže postale osrednje orodje za reševanje nalog, ki jih tradicionalni algoritmi niso zmogli. Posebej pomembne so pri obdelavi jezika, kjer besede pretvorimo v vektorske predstavitve, da lahko modeli zajamejo pomenske odnose med njimi. Sodobne arhitekture, kot so transformerji, so prinesle revolucijo pri generiranju besedil, omogočajo globlje razumevanje konteksta in odpirajo vprašanja o vlogi umetne inteligence v družbi.

Umetna inteligenca v pravni praksi: Trenutni izzivi in prihodnostne smeri (povzetek iz okrogle mize konference AI x Pravo)

Umetna inteligenca v pravni praksi: Trenutni izzivi in prihodnostne smeri (povzetek iz okrogle mize konference AI x Pravo)

Maruša Škrjanc

Umetna inteligenca (UI) v pravni praksi vedno bolj spreminja načine dela in razmišljanja pravnikov, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Na okrogli mizi, ki je potekala v okviru dogodka »AI x Pravo«, so panelisti izpostavili vrsto izzivov – od zahtevnega varstva podatkov in pomanjkanja ustreznega kadra do odgovornosti in (ne)natančnosti novih orodij. Sočasno so poudarili tudi številne priložnosti, ki jih uporaba UI prinaša: avtomatizacija rutinskih opravil, hitrejša analiza tveganj in potencialno izboljšana dostopnost pravnih storitev. Kljub očitnim prednostim ostaja ključno, da ljudje ohranijo nadzor nad končnimi odločitvami. Prihodnost pravne prakse bo tako slonela na kombinaciji tehnične učinkovitosti in človeške odgovornosti, ki jo podpira premišljena regulacija.

Umetna inteligenca in intelektualna lastnina

Umetna inteligenca in intelektualna lastnina

Katarina Čepon

Umetna inteligenca (UI) je v zadnjih nekaj letih doživela bliskovit razvoj, predvsem na področju generativne UI, ki je sposobna ustvariti nove vsebine, kot so na primer besedila, slike in videoposnetki. Tako lahko UI ustvari dela, ki po kakovosti konkurirajo človeškim stvaritvam. Sistem UI zato danes v procesu kreativnega ustvarjanja ni več zgolj orodje, temveč lahko v veliki meri nadomešča človeka, kar postavlja pod vprašaj dosedanjo ureditev in interpretacijo prava intelektualne lastnine. V prispevku bom analizirala, ali lahko novim vsebinam, ustvarjenim s strani UI, pripišemo kakršnekoli posledice z vidika nekaterih pravic prava intelektualne lastnine, in sicer ali lahko UI ustvari avtorsko delo, patent ali znamko. Prispevek je deloma zasnovan na predavanju z naslovom Umetna inteligenca in intelektualna lastnina govorcev Nataše Pipan Nahtigal, Maruše Juhant in Mihe Hočevarja iz odvetniške pisarne Šelih & partnerji, ki je bil izveden v okviru konference AI x Pravo 2025.

Regulativni peskovniki in umetna inteligenca

Regulativni peskovniki in umetna inteligenca

Nikša Maletić

Nove tehnologije vedno prinašajo nove regulatorne izzive. Za pravilno regulacijo uporabe novih tehnologij je zato pomembno, da regulator spremlja novosti v industriji in razume delovanje takšnih tehnologij. Kako ustvariti ustrezno okolje, v katerem se lahko državni organi neposredno seznanijo z razvojem tehnologij? Odgovor na to morda leži v implementaciji regulativnih peskovnikov. Dne 20.2.2025 je na Fakulteti za matematiko in fiziko potekala konferenca Pravo x AI, na kateri je dr. Til Rozman, vodja Sektorja za kakovost predpisov in razvojno načrtovanje pri Ministrstvu za javno upravo predstavil regulativne peskovnike v luči pravnega urejanja umetne inteligence. Kaj so regulativni peskovniki? Kako delujejo v konkretnih primerih? Odgovor na ta vprašanja podajam skozi analizo pravne ureditve regulativnih peskovnikov v EU in predstavitvijo primerov uporabe le-teh v praksi. Kot izhodiščni vir sem uporabil predavanje dr. Rozmana, pravne predpise, ki implementirajo regulativne peskovnike, ter poročila regulatorjev o njihovi implementaciji.

Od učencev do vladarjev: Talibanska pot do oblasti

Od učencev do vladarjev: Talibanska pot do oblasti

Katja Horvat

Afganistan je država z bogato zgodovino in pomembno geostrateško lego, ki je bila skozi stoletja priča številnim vojnam, okupacijam in notranjim konfliktom. Po padcu talibanskega režima leta 2001 je mednarodna skupnost skušala vzpostaviti demokratični sistem, a so korupcija, gospodarska nestabilnost in varnostne grožnje preprečevale željen razvoj. Leta 2021 so talibani znova prevzeli oblast, kar je povzročilo množično begunstvo in drastične spremembe v družbenem življenju. Položaj žensk in deklet se je bistveno poslabšal – onemogočen jim je bil dostop do izobraževanja, zaposlitve in osnovnih človekovih pravic. Zaradi številnih kršitev se je zadeva znašla tudi pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki preiskuje morebitne vojne zločine talibanskih voditeljev. Prispevek raziskuje politične in družbene razmere v Afganistanu po prevzemu oblasti s strani talibanov, opisuje njihovo ideologijo in vlogo mednarodnega prava pri obravnavi njihovega delovanja.

Arbitrabilnost v pravu javnih naročil in koncesij v Sloveniji

Arbitrabilnost v pravu javnih naročil in koncesij v Sloveniji

Igor Slijepčević

Javna naročila predstavljajo dokaj zapleteno strukturo oskrbe in nadgradnje državnih in drugih interesov. Zlasti se to pokaže preko velikega števila pravnih virov, ki natančno regulirajo postopek oddaje javnih naročil. Konglomerat take pravne regulacije se hitro poruši, kadar bi prišlo do kršitve postopka oddaje javnih naročil oz. pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ker gre za dva različna instituta (postopek oddaje in pogodba), se lahko vprašamo o arbitrabilnosti tako enega kot drugega dela. V omenjenem prispevku opisujem oz. nadaljujem razvijanje teze, ki sem jo zapisal v članku Vloga ničnosti arbitražnega sporazuma v arbitražnem postopku pod rubriko objektivna arbitrabilnost, s katerim poskušam odpraviti in razložiti zmedo pri določanju objektivne arbitrabilnosti v sklopu javnih naročil.   

Prikrito prisilno delo zapornikov

Prikrito prisilno delo zapornikov

Maja Kozina

Prepoved prisilnega dela najdemo v številnih mednarodnih dokumentih, prav tako pa ga izrecno prepoveduje tudi Ustava Republike Slovenije. Gre za pridobitev, ki je z razvojem civilizacije postala nujna, prisilnega dela pa vsaj na prvi pogled ne bomo našli v državah razvitega sveta. Kakor hitro pa začnemo vsebinsko preučevati različne oblike dela, pri čemer članek podrobneje razpravlja o delu obsojencev na prestajanju kazni zapora, zaznamo različne elemente, ki jih po ustreznem premisleku ne moremo šteti kot elemente dela, ki je povsem osvobojeno vseh značilnosti prisilnega dela. Ob preučevanju slovenske ureditve dela zapornikov in kratkem pregledu ureditev v drugih evropskih državah poteka razprava o skladnosti takšnih ureditev z mednarodnimi dokumenti. Nenazadnje pa avtorica zaključuje, da s sklicevanjem na prevzgojo storilcev Slovenija in tudi druge evropske države ne smejo zaiti v smer, kjer bi delo zapornikov, ki se opravlja za človeka nevredno plačilo, predstavljajo zlorabo njihove psihološke stiske, s tem pa pozabo ustavno zagotovljene pravice do svobode dela.

Konec izbire? Nova doba obveznih prispevkov v zdravstvu!

Konec izbire? Nova doba obveznih prispevkov v zdravstvu!

Nika Štirn

Prispevek se poglablja v aktualno dogajanje, in sicer v proces ukinjanja prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ter vpeljavo obveznega zdravstvenega prispevka (OZP). Prispevek pojasnjuje ozadje ter različne dejavnike, ki so privedli do odločitve o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Poleg tega se osredotoča na preučevanje učinkov, ki jih je imela uvedba obveznega zdravstvenega prispevka na slovenski zdravstveni sistem in družbo kot celoto. Prispevek izpostavlja tako prednosti kot slabosti prejšnje in sedanje ureditve, predstavi pa tudi različna stališča glede same izvedbe spremembe.

Zasebnost na delovnem mestu: kje so meje?

Zasebnost na delovnem mestu: kje so meje?

Tajda Nemet

Zasebnost na delovnem mestu je pravica vsakega posameznega delavca, ki mu je delodajalec ne more v celoti odvzeti. Lahko jo omeji, vendar le ob upoštevanju načela sorazmernosti. Delodajalec ima na voljo številne nadzorne mehanizme, s katerimi nadzoruje izvajanje dela s strani delavcev, vendar mora biti pri uporabi le-teh previden, da ne poseže prekomerno v delavčeve pravice. 

Prehod med zaposlitvijo in upokojitvijo: kako ga ublažiti?

Prehod med zaposlitvijo in upokojitvijo: kako ga ublažiti?

Eva Vujasinović

Sistem socialnega varstva, kot ga poznamo, je nevzdržen. Kljub zakonski ureditvi in nekaterim mehkim metodam, ki prehod skušajo ublažiti, obstajajo pomanjkljivosti. Trenutno upokojena generacija se sooča predvsem s stigmatizacijo in izgubo prihodka. Aktivno prebivalstvo se bo verjetno v prihodnosti soočalo z izzivi, saj napovedi kažejo, da bo trenutni istem že do leta 2030 neuporaben. Potrebne so temeljite reforme, s katerimi države odlašajo, kar še pogloblja edgeneracijski razkorak.

Položaj Romov v slovenski socialni državi

Položaj Romov v slovenski socialni državi

Tereza Zafran

Kljub temu da se romskemu vprašanju posveča veliko pozornosti in je ekonomsko-socialni status Romov, živečih v Republiki Sloveniji, v povprečju še vedno izrazito slabši od večinskega slovenskega prebivalstva, to ne pomeni, da stanje ni rešljivo in da je pozitivna dolžnost države, prebivalce varovati pred revščino in socialno izključenostjo, izpolnjena. V članku navedeni izzivi, s katerimi se Romi vsakodnevno spopadajo, njihovi vzroki in konkretni predlogi za ukrepanje razkrivajo, da je tako  prostora kot nuje za izboljšave še, vendar je potrebno k težavi pristopiti celovito in sistematično, ob poznavanju dejavnikov, ki na to stanje vplivajo ter preseči »splošno prepričanje, da je 'romska problematika' izključno stvar Romov, in da jo izključno Romi sami tudi generirajo«.

 (De)kriminalizacija prostitucije v luči primerjalnopravne ureditve

 (De)kriminalizacija prostitucije v luči primerjalnopravne ureditve

Eva Vengust

V prispevku je obravnavano vprašanje, ali je za spolne delavce in družbo kot celoto bolje, da je prostitucija kriminalizirana ali dekriminalizirana. Članek osvetljuje različne pravne vidike prostitucije, pri čemer se opira tako na nacionalno kot tudi na primerjalno (mednarodno) pravo. Poseben poudarek je na vprašanju, ali je za spolne delavce bolje, da delujejo v okviru delovnega razmerja ali samozaposlitve, pri tem pa so poudarjene najbolj pomembne razlike med obema oblikama opravljanja dela.  

Sodo število arbitrov in izenačen rezultat – kaj potem?

Sodo število arbitrov in izenačen rezultat – kaj potem?

Igor Slijepčević

V slovenskem arbitražnem okolju zasledimo pravila institucij, zapise v učbenikih in celo izdano sodno prakso o obveznosti lihega števila arbitrov. Liha števila v matematičnem svetu naravnih števil nikoli ne prinesejo izenačenega rezultata. Vseeno obstajajo pravni sistemi, ki sodo število arbitrov dovoljujejo. Ti tvegajo, da se zgodi nekaj nenavadnega – izenačen rezultat kot posledica nestrinjanja dveh arbitrov, ki presojata v arbitražnem postopku. To je zagotovo lahko velika blamaža tudi za arbitražno institucijo, ki je servirala takšen postopek in sta stranki iz njega izšli tako, kot da sta se zapletli v Gordijski vozel. Omenjeni prispevek obravnava vprašanje sodega števila arbitrov v slovenskem in mednarodnem arbitražnem prostoru.

Med prepovedjo in izjemo: Nejasno razmerje prvega in tretjega odstavka 101. člena PDEU

Med prepovedjo in izjemo: Nejasno razmerje prvega in tretjega odstavka 101. člena PDEU

Mark Savinšek

Prvi in tretji odstavek 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske Unije predstavljata prepoved in izjemo od prepovedi različnih aktivnosti podjetij in podjetniških združenj, katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Kljub relativni enostavnosti zapisa člena, sodna praksa Sodišča Evropske Unije nejasno razmejuje obravnavo pozitivnih posledic aktivnosti podjetij med obema odstavkoma. V zadevah Generics, Superblok inBooking Sodišče Evropske Unije izpelje rešitev primera na povsem drugačen način. V sodbi Generics tretji odstavek 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske Unije sploh ni omenjen. Zadeva Superblok označi prvi odstavek za tistega, po katerem se lahko dejanje podjetij opraviči, kljub dejstvu, da je tretji odstavek namenjen izjemi od prepovedi. Nazadnje, zadeva Booking vzpostavi nejasno razlago, ki (neuspešno) pojasni, kako presojati pozitivne posledice v prvem in kako v tretjem odstavku 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske Unije. Kako torej med zmedo sodne prakse razlagati oba člena? Ali trenutno sploh imamo odgovor na to?

Razširitev pristojnosti inšpektorata ali ukinitev agencijkega dela?

Razširitev pristojnosti inšpektorata ali ukinitev agencijkega dela?

Tina Demšar

V praksi poenostavljeno poimenovanje agencijskega dela je v slovenski zakonodaji naslovljeno kot pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Med delavcem, agencijo in uporabnikom se vzpostavi tristransko pravno razmerje, kar je značilno za nestandardno obliko zaposlitve. Delež agencijskega dela pri nas narašča. V primerjavi z ostalimi članicami Evropske unije smo celo pri vrhu. Takšna vrsta zaposlitve je zaznana predvsem v slabše plačanih dejavnostih, na primer v gradbeništvu, predelovalni industriji in gostinstvu. Inšpektorat Republike Slovenije za delo se zaveda problema pomanjkanja inšpektorjev in teži k nujni kadrovski krepitvi. Mednarodna organizacija dela je v eni od svojih raziskav ugotovila, da tovrstno delo predstavlja visoko stopnjo tveganja za prekarnost, predvsem na področju poklicnih poškodb in varnosti pri delu, pravici do izobraževanja ter mehanizmov kolektivnega pogajanja.

Zakonitost stavke v luči sodniške stavke 2024

Zakonitost stavke v luči sodniške stavke 2024

Lara Cvek

Stavka je institut delovnega prava, ki je v zakonodaji opredeljen kot organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela.  Da je zakonita, mora ves čas izvedbe potekati v skladu z določbami Zakona o stavki. Ustavno sodišče je za 3. januar 2024 določilo rok, do katerega mora zakonodajalec ustrezno odreagirati in odpraviti ugotovljeno  protiustavnost. V ustavni odločbi je bilo namreč prepoznano neskladje z načelom sodniške neodvisnosti, ker naj bi bilo plačilo sodnikov glede na naravo njihove funkcije, določeno prenizko, in neskladje z načelom delitve oblasti, ker plače sodnikov niso primerljivo urejene s plačami predstavnikov drugih dveh vej oblasti. Ker do tega ni prišlo, so se sodniki držali svoje obljube in pričeli s stavko.

Posebna zaščita mater in negovalk: ali poslabšuje položaj žensk na trgu dela?

Posebna zaščita mater in negovalk: ali poslabšuje položaj žensk na trgu dela?

Anja Ravnihar

V današnji družbi je še vedno pogosto, da se ženske znajdejo pod pritiskom kaj naj izberejo – kariero ali družino. Dosežki na področju enakopravnosti spolov so opazni, vendar se številne ženske kljub temu znajdejo v vrtincu dvoma in občutku krivde. Evropska Unija je predlagala več načinov, kako bi lahko države članice pripomogle k temu, najpomembnejša sta zagotavljanje vrtcev in dolgotrajne oskrbe. Na tem področju je tudi Slovenija sprejela ustrezno zakonodajo. Na žalost pa je iz sodne prakse razvidno, da imajo taki ukrepi lahko negativen vpliv na položaj žensk na trgu dela. Pomembno je omeniti, da bi popolna ukinitev posebne zaščite, res da pripomogla k izenačitvi žensk na trgu dela, vendar bi hkrati pomenila tudi poseg v človekove pravice.

Load More