Konec izbire? Nova doba obveznih prispevkov v zdravstvu!

Avtorica: Nika Štirn

Izvleček: Prispevek se poglablja v aktualno dogajanje, in sicer v proces ukinjanja prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ter vpeljavo obveznega zdravstvenega prispevka (OZP). Prispevek pojasnjuje ozadje ter različne dejavnike, ki so privedli do odločitve o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Poleg tega se osredotoča na preučevanje učinkov, ki jih je imela uvedba obveznega zdravstvenega prispevka na slovenski zdravstveni sistem in družbo kot celoto. Prispevek izpostavlja tako prednosti kot slabosti prejšnje in sedanje ureditve, predstavi pa tudi različna stališča glede same izvedbe spremembe.

Ključne besede: Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Obvezni zdravstveni prispevek, Slovenija, Javno zdravstvo, Zdravstvena reforma, Solidarnost, Socialna pravičnost, Finančna stabilnost.

1.     UVOD

Povod za nastanek dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sega v čas osamosvojitve Slovenije v 90 letih. Ljudje so v novo državo zakorakali polni entuziazma, a brez lastne sistemske zakonodaje. To je bilo treba še pripraviti. Državljani se s tem problemom niso kaj dosti ukvarjali, saj je med njimi prevladovalo prepričanje, da bo nova država, iz lastnega žepa, zagotovila vsem vse pravice, tudi tiste do zdravstvenih storitev, brez kakršnih koli omejitev, v najvišjem možnem standardu. Vendar je kmalu postalo jasno, da je ni države na svetu, ki bi lahko izpolnila takšna pričakovanja. Nekateri so bili nad stanjem razočarani, spet drugi pa so v tem prepoznali priložnost, da razvijejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki bi pomagalo posameznikom pokriti stroške, ki jih obvezno ne krije.[1]

Slovenija je torej z uvedbo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja dosegla predvsem cilj razbremenitve javnofinančnega sektorja, pri zagotavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Glavni cilj je bil zlasti preusmeriti del zdravstvenih stroškov s proračuna na posameznike in zasebne vire. Danes je ta pravica dostopna vsakemu posamezniku in je v Sloveniji kategorizirana na:

-       dodatna oziroma nadstandardna zdravstvena zavarovanja, ki so prostovoljna zavarovanja, namenjena zagotavljanju širšega obsega pravic ali višjega standarda storitev, kot ga določa obvezno zdravstveno zavarovanje, vključno z dodatnimi pravicami, ki niso zajete v obveznem zavarovanju. (npr. podaljšano zdraviliško zdravljenje);

-        dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja prostovoljno zavarovanje za kritje razlike v stroških zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne pokrije v celoti, v skladu s specifikacijami od 2. do 6. točke 23. člena Zakona.[2]

In ravno slednji; dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je v Sloveniji prevladujoč tip prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Razlog za to je v dejstvu, da določene zdravstvene storitve, zdravila in medicinske pripomočke obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti in so doplačila lahko zelo visoka, s prostovoljnim dopolnilnim zavarovanjem pa ima posameznik opcijo, da se plačilni nesposobnosti, ki bi mu jo povzročila težja ali kronična bolezen oziroma poškodba, izogne.[3]

2. RAZLOGI ZA UKINITEV

Obvezno zdravstveno zavarovanje za zaposlenega uredi delodajalec, za katero tudi plačuje njihove prispevke. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa mora skleniti vsak posameznik sam. V Sloveniji to zavarovanje ponujajo tri zavarovalnice, in sicer: Triglav, Generali in Vzajemna.[4] Zakaj je to pomembno? Ker je bil ravno napovedan dvig cen s strani zavarovalnice Generali, ključen faktor za pospešitev sprejetja zakona o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi podražitve zdravstvenih storitev, je Generali predvidel povečanje cen za 30% oziroma 10 €, prav tako pa ni bilo izključeno, da bi sledili podobni dvigi cen s strani Triglava in Vzajemne. Ta razvoj dogodkov je povzročil povečan pritisk na zakonodajno telo, da čim prej ukrepa in sprejme ustrezne akte za reševanje te problematike.[5]

Razlogi za ukinitev dopolnilnega zavarovanja so seveda raznoliki, vendar so omenjene podražitve bile ključne, da je prišlo do začetka razpravljanja o reformi zdravstvenega sistema oziroma do same uresničitve le tega. Poleg podražitev, ki so dodatno obremenjevale državljane in povzročale socialno neenakost pri dostopu do zdravstvenih storitev, bi kot faktorje lahko upoštevali tudi:

-        neustrezno finančno stabilnost sistema. Obvezno zdravstveno zavarovanje ni bilo dovolj finančno stabilno, da bi pokrilo vse stroške zdravstvenih storitev in naložbe v zdravstveno infrastrukturo, kar je vsakoletno privedlo do primanjkljaja sredstev. Zdravstvena blagajna je leto 2023 po podatkih zaključila s primanjkljajem prihodkov nad odhodki v višini 76 mio EUR, kar je za 23 mio EUR več, kot je bilo predvidenega primanjkljaja za to leto;[6]

-        potrebo po reformi sistema. Obstajala je splošna prepoznava potrebe po reformi zdravstvenega sistema, da bi se izboljšala njegova učinkovitost, finančna stabilnost in dostopnost za vse državljane.[7]

2.1 PRIVID PROSTOVOLJNOSTI

Ob preučevanju razlogov, pa je vredno izpostaviti tudi razmišljanje doc. dr. Luke Mišiča, ki v svojem članku z naslovom »Zakaj (in kako) ukiniti sistem doplačil in dopolnilno zdravstveno zavarovanje?« že leta 2020 naslavlja paradoks, da v praksi sklenitev dopolnilnega zavarovanja, če tudi na videz prostovoljno, v resnici pogosto postane neizogibno. Čeprav ljudje nimajo formalne obveznosti, mnogi čutijo, da nimajo izbire, če želijo imeti dostop do celovite zdravstvene oskrbe oziroma, če ne želijo tvegati finančnih težav ob nastopu bolezni ali poškodbe. Strah pred finančnimi posledicami je še kako zaznaven med ljudmi, kar je bilo doslej tudi potrjeno z visokim odstotkom oseb, ki so bile dopolnilno zavarovane; letno so se številke gibale vedno okoli 95% obvezno zavarovanih oseb v Sloveniji. Zato torej sta tako doc. dr. Mišič, kot tudi prof. dr. Grega Strban mnenja, da privid prostovoljnosti sam po sebi ni dovolj prepričljiv argument za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, Vendar dejstvo, da se to v praksi kaže kot obvezno, lahko vodi k podpori uvedbe javne dajatve.[8] [9] 

3. OBVEZNI ZDRAVSTVENI PRISPEVEK (OZP)

Sprejem zakona je tako z dnem 31. decembra povzročil prenehanje prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja in s 1. januarjem 2024 uvedel obvezni zdravstveni prispevek (v nadaljevanju: OZP).[10]

To za nas pomeni, da so po novem vsi zdravstveni posegi, zdravila in medicinski pripomočki kriti iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovalne police, sklenjene pri ponudnikih dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so bile samodejno razveljavljene.[11]

3.1 KAKŠNA JE VIŠINA?

Od januarja 2024 do vključno februarja 2025 znaša OZP 35 EUR mesečno. Ta se bo uskladil enkrat letno, in sicer 1. marca, z rastjo povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Višino obveznega zdravstvenega prispevka določi minister za zdravje in njegovo višino naznani tudi v Uradnem listu RS. Prva taka uskladitev OZP-ja bo tako potekala marca 2025, na podlagi rasti povprečne plače v letu 2024.[12] 

3.2 KAKO GA PLAČAMO?

Za zaposlene bo OZP v znesku 35 evrov plačal delodajalec iz plače zaposlenega. Za upokojence pa se ta prispevek plača iz pokojnin, za kar bo poskrbel Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Brezposelnim bo prispevek plačal Zavod RS za zaposlovanje, in sicer iz denarnih nadomestil za brezposelnost, otroci do 18. leta oziroma do največ 26. leta, v kolikor se šolajo, pa imajo zdravstvene storitve krite v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in prispevka niti ne plačujejo. Osebe, ki ne padejo niti v skupino zaposlenih, niti brezposelnih, niso socialno ogrožene in so brez prihodkov, pa si OZP plačajo samostojno –  tako kot si plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje.[13]

4. PREDNOSTI IN SLABOSTI

Nedavna sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je povzročila mešana čustva med ljudmi.

Vlada je samo spremembo naslovila kot nekaj pozitivnega, kot velik korak k večji solidarnosti na eni strani in finančni razbremenitvi prebivalstva na drugi strani, in ravno slednja je prebivalcem naredila spremembo simpatično, saj bo to praviloma pomenilo, da bodo zavarovanci, upoštevajoč napovedane podražitve,  letno odšteli okrog 120 evrov manj stroškov za svoje zavarovanje.[14]

Kljub temu, pa vlada poudarja, da je do sedaj dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačevalo 95% državljanov, ker pa načelo solidarnosti, kot eno izmed temeljnih načel sistema socialne varnosti, v družbi zahteva aktivno sodelovanje vseh, se posebne pozornosti do tistih 5%, ki so do sedaj iz različnih razlogov dopolnilno zavarovanje odklonili, ne načrtuje.[15]

Ob sami spremembi pa se je sprožilo tudi nekaj nezadovoljstva in kritik, še posebej navezujoč se na fiksni znesek 35 EUR OZP. Le ta zmanjšuje sredstva namenjena javnemu zdravstvu s tem, ko se ta sredstva upravlja skupaj z obveznim zavarovanjem. Od 1. januarja 2024 pa prav tako zmanjšuje prihodke proračuna iz dohodnine, po oceni finančnega ministrstva za kar 100 milijonov letno.[16]

Novi OZP zmanjšuje te prihodke, ker se upošteva kot olajšava pri izračunu dohodnine, torej znižuje dohodninsko osnovo. Vendar ta politika ne prinaša vsem enake koristi. OZP politika dejansko postane luknja v vedru, kjer se zdi, da zmanjšuje obveznosti, na koncu pa vseeno vsa voda pristane na tistih, ki so že tako ali tako na dnu, saj to pomeni, da de facto breme v polnosti nosijo le najrevnejši. Zmanjšanje dohodninske osnove prinese večje prihranke bogatejšim, v primerjavi z najrevnejšimi, ki dohodnine sploh ne plačujejo. Gre za čisto nasprotje socialne pravičnosti, ki pa se ne pojavi le pri dohodnini, ampak izhaja že iz samega dejstva, da bo fiksni znesek 35 EUR nekoga s 5000 EUR plače prizadel veliko manj, kot nekoga s 1000 EUR dohodka, ker bo zanj ta prispevek predstavljal veliko večji delež. Gre za spoznanja, ki so med prebivalci povzročili precej razburjanja, kar pa je bil tudi eden izmed povodov, da se vlada že usmerja k rešitvi te problematike, v obliki proporcionalnega prispevka.[17]

Pripombe na novo ureditev imajo tudi tisti, ki se ne poglabljajo toliko v socialno pravičnost, temveč jih bolj skrbijo proračunske težave, ki jih bo ta ukrep, prinesel s seboj. Glede na narasel dolg v zadnjih letih, ki je v proračunu naredil velik deficit, se ekonomskim strokovnjakom zdi zakon izredno tvegan.[18] 

5.     SKLEP

Kljub vsem zgoraj navedenim slabostim, pa vlada v prihodnosti obljublja pravičnejše financiranje zdravstvenega sistema.

Nova doba obveznih zdravstvenih prispevkov predstavlja pomembno prelomnico v slovenskem zdravstvenem sistemu. Z novim zakonom smo pokazali voljo, da si vsak državljan, ne glede na socialni status ali premoženje, zasluži enakopraven dostop do zdravstvenih storitev. Kot družba smo pokazali, da smo zreli za spremembe in da smo sposobni stopiti skupaj z namenom, da zagotovimo zdravje vseh nas. Filozof in pisatelj Emerson je bil prvi, ki je spoznal, da je "zdravje pravo bogastvo". In v želji po enakopravnosti ter solidarnosti vseh državljanov resnično upam, da nas bo ta nova doba v zdravstvu pripeljala do bogastva, ki ga resnično cenimo: zdravja.

Seznam literature:

1. Adolf Stepan et al.: Sistemi financiranja v zdravstvu. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 1999. 170 Str. Dostopano dne 07. marec 2024.

2. DATA d.o.o. "Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na obzorju?" Data.si, 20. april 2023. Dostopano dne 05. marec 2024. Dostopno na: https://data.si/blog/ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/.

3. DATA d.o.o. "Obvezni zdravstveni prispevek – kako ga moramo plačevati?" 9. januar 2024. Dostopano dne 09. marec 2024. Dostopno na: https://data.si/blog/obvezni-zdravstveni-prispevek-kako-ga-moramo-placevati/#:~:text=Kako%20pla%C4%8Damo%20obvezni%20zdravstveni%20prispevek%3F%20Za%20zaposlene%20obvezni,pla%C4%8Da%20Zavod%20za%20pokojninsko%20in%20invalidsko%20zavarovanje%20Slovenije..

4. Domovina. "Kaj prinaša uvedba obveznega zdravstvenega prispevka v praksi? Medtem vse več kritik 'populističnega ukrepa'." 14. april 2023. Dostopano dne 09. marec 2024. Dostopno na: https://www.domovina.je/kaj-prinasa-uvedba-obveznega-zdravstvenega-prispevka-v-praksi-medtem-vse-vec-kritik-populisticnega-ukrepa.

5. eUprava - Republika Slovenija "Vključitev v prostovoljno zdravstveno zavarovanje.". Dostopano dne 05. marec 2024. Dostopno na: https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/sociala-zdravje-smrt/zdravje/vkljucitev-v-prostovoljno-zdravstveno-zavarovanje.html.

6. M.Z. "Nov zdravstveni prispevek bo za okoli 100 milijonov evrov zmanjšal prihodke iz dohodnine." RTV SLO MMC, 7. julij 2023. Dostopano dne 09. marec 2024. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/slovenija/nov-zdravstveni-prispevek-bo-za-okoli-100-milijonov-evrov-zmanjsal-prihodke-iz-dohodnine/674451.

7. Ministrstvo za finance. "Javnofinančna gibanja - Januar 2024." Januar 2024. Dostopano dne 07. marec 2024. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/ekonomska-in-fiskalna-poltika/Blagajne-JF/Cetrtletni-pregled-javnofinancnih-gibanj-januar-2024.pdf.

8. Mišič, Luka. "Zakaj (in kako) ukiniti sistem doplačil in dopolnilno zdravstveno zavarovanje?" Marec 2020. Dostopano dne 11. marec 2024. Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/340778051_Zakaj_in_kako_ukiniti_sistem_doplacil_in_dopolnilno_zdravstveno_zavarovanje.

9. Mišič, Luka in Strban, Grega, Ukinitev doplačil in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?, v: Pravna praksa 36 (2017) 22, str. 17-18. Dostopano dne 11. marec 2024.

10. Robnik, Ivan, mag. "Vprašanja ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja." Delo, 22. julij 2023. Dostopano dne 05. marec 2024. Dostopno na: https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/vprasanja-ob-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/.

11. Toth, Martin. "Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja." Dnevnik, 5. oktober 2019. Dostopano dne 05. marec 2024. Dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042910121.

12. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). "Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka." Dostopano dne 07. marec 2024. Dostopno na: https://zavezanec.zzzs.si/prispevki-za-obvezno-zdravstveno-zavarovanje/obvezni-zdravstveni-prispevek/.

OPOMBE

[1] Toth, Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, URL: https://www.dnevnik.si/1042910121.

[2] eUprava – Republika Slovenija, Vključitev v prostovoljno zdravstveno zavarovanje, URL: https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/sociala-zdravje-smrt/zdravje/vkljucitev-v-prostovoljno-zdravstveno-zavarovanje.html.

[3] Adolf, SISTEMI FINANCIRANJA V ZDRAVSTVU (1999), 170 Str.

[4] DATA d.o.o., Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na obzorju, URL: https://data.si/blog/ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/.

[5] DATA d.o.o., Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na obzorju, URL: https://data.si/blog/ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/.

[6] Ministrstvo za finance, Javnofinančna gibanja - Januar 2024, URL: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/ekonomska-in-fiskalna-poltika/Blagajne-JF/Cetrtletni-pregled-javnofinancnih-gibanj-januar-2024.pdf.

[7] Ministrstvo za finance, Javnofinančna gibanja - Januar 2024, URL: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/ekonomska-in-fiskalna-poltika/Blagajne-JF/Cetrtletni-pregled-javnofinancnih-gibanj-januar-2024.pdf.

[8] Mišič, Strban, UKINITEV DOPLAČIL IN DOPOLNILNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA? (2017), str. 17-18.

[9] Mišič, Zakaj (in kako) ukiniti sistem doplačil in dopolnilno zdravstveno zavarovanje?, URL: https://www.researchgate.net/publication/340778051_Zakaj_in_kako_ukiniti_sistem_doplacil_in_dopolnilno_zdravstveno_zavarovanje .

[10] ZZZS, Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka, URL: https://zavezanec.zzzs.si/prispevki-za-obvezno-zdravstveno-zavarovanje/obvezni-zdravstveni-prispevek/.

[11] ZZZS, Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka.

[12] ZZZS, Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka, URL: https://zavezanec.zzzs.si/prispevki-za-obvezno-zdravstveno-zavarovanje/obvezni-zdravstveni-prispevek/.

[13] DATA d.o.o., Obvezni zdravstveni prispevek – kako ga moramo plačevati?, URL: https://data.si/blog/obvezni-zdravstveni-prispevek-kako-ga-moramo placevati/#:~:text=Kako%20pla%C4%8Damo%20obvezni%20zdravstveni%20prispevek%3F%20Za%20zaposlene%20obvezni,pla%C4%8Da%20Zavod%20za%20pokojninsko%20in%20invalidsko%20zavarovanje%20Slovenije.

[14] Domovina, Kaj prinaša uvedba obveznega zdravstvenega prispevka v praksi? Medtem vse več kritik 'populističnega ukrepa', URL: https://www.domovina.je/kaj-prinasa-uvedba-obveznega-zdravstvenega-prispevka-v-praksi-medtem-vse-vec-kritik-populisticnega-ukrepa.

[15] Domovina, Kaj prinaša uvedba obveznega zdravstvenega prispevka v praksi? Medtem vse več kritik 'populističnega ukrepa', URL: https://www.domovina.je/kaj-prinasa-uvedba-obveznega-zdravstvenega-prispevka-v-praksi-medtem-vse-vec-kritik-populisticnega-ukrepa.

[16] M.Z., Nov zdravstveni prispevek bo za okoli 100 milijonov evrov zmanjšal prihodke iz dohodnine, ULR: https://www.rtvslo.si/slovenija/nov-zdravstveni-prispevek-bo-za-okoli-100-milijonov-evrov-zmanjsal-prihodke-iz-dohodnine/674451.

[17] Robnik, Vprašanja ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, URL: https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/vprasanja-ob-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/.

[18] Domovina, Kaj prinaša uvedba obveznega zdravstvenega prispevka v praksi? Medtem vse več kritik 'populističnega ukrepa', URL: https://www.domovina.je/kaj-prinasa-uvedba-obveznega-zdravstvenega-prispevka-v-praksi-medtem-vse-vec-kritik-populisticnega-ukrepa.