Od učencev do vladarjev: Talibanska pot do oblasti
Izvleček:
Afganistan je država z bogato zgodovino in pomembno geostrateško lego, ki je bila skozi stoletja priča številnim vojnam, okupacijam in notranjim konfliktom. Po padcu talibanskega režima leta 2001 je mednarodna skupnost skušala vzpostaviti demokratični sistem, a so korupcija, gospodarska nestabilnost in varnostne grožnje preprečevale željen razvoj. Leta 2021 so talibani znova prevzeli oblast, kar je povzročilo množično begunstvo in drastične spremembe v družbenem življenju. Položaj žensk in deklet se je bistveno poslabšal – onemogočen jim je bil dostop do izobraževanja, zaposlitve in osnovnih človekovih pravic. Zaradi številnih kršitev se je zadeva znašla tudi pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki preiskuje morebitne vojne zločine talibanskih voditeljev. Prispevek raziskuje politične in družbene razmere v Afganistanu po prevzemu oblasti s strani talibanov, opisuje njihovo ideologijo in vlogo mednarodnega prava pri obravnavi njihovega delovanja.
Oznake: talibani, Afganistan, mednarodna skupnost, ideologija, Mednarodno kazensko sodišče, mednarodno pravo, ženske
Afganistan – osnovno
Za Afganistan je značilna multietnična družba, raznolikost prebivalstva pa je posledica dejstva, da je bila država zgodovinsko gledano križišče poti. Sistematičnega popisa prebivalstva sicer v zadnjih letih ni bilo, približna razdelitev prebivalstva pa izgleda tako: Paštunci predstavljajo 42% vsega prebivalstva, Tadžiki 27%, Hazari 9%, Uzbeki 9%, Ajmaki 4%, Turkmeni 3%, Baluči 2% ostali pa 4%. Prevladujč jezik je dari (perzijščina), ki ga govori približno 50% prebivalstva, na drugem mestu pa je paštunščina s 35%.[1] Nekaterim državam je takšna raznolikost v prid. V Afganistanu pa je dejstvo, da ima večina tovrstnih skupin svoje sojezične, soetnične in soreligiozne skupine preko državnih meja, eden izmed poglavitnih razlogov za razpad naroda in pomemben dejavnik pri oblikovanju koalicij tako v času sovjetske okupacije, kot tudi v obdobju boja po osvoboditvi.
Zgodovinski razvoj Afganistana
Afganistan ima bogato in kompleksno zgodovino, ki sega od arabskih osvajanj v 7. stoletju dalje, ko se je v državi razširil islam. V 19. stoletju je bil prizorišče t. i. "velike igre" med britanskim in ruskim imperijem, kar je povzročilo več vojn in sporov glede meja.[2] V 20. stoletju je politična nestabilnost dosegla vrhunec z državnim udarom leta 1973, ki je zrušil kralja Zahirja in sprožil notranje nemire. Leta 1979 so v državo vstopile sovjetske sile, zaradi česar je prišlo do dolgotrajne vojne, sovjetska okupacija pa je spodbudila upor mudžahedinov, ki so prejemali pomoč iz Pakistana in ZDA. Po skoraj desetletju bojev so se sovjetske sile leta 1989 umaknile, vendar je Afganistan zajela državljanska vojna med različnimi frakcijami.[3]
V tem kaosu so se pojavili talibani, ki so nastali iz skupin mudžahedinov in študentov v šolah islamskih znanosti, imenovanih medrese. Leta 1996 so prevzeli oblast v Kabulu in uvedli strog režim, temelječ na njihovi interpretaciji šeriatskega prava. Njihova vladavina je bila zaznamovana s kršitvami človekovih pravic, še posebej proti ženskam in verskim manjšinam. Talibani so v obodbju prvega vladanja uživali podporo Pakistana, Savdske Arabije in drugih islamskih držav. Leta 2001 so zavezniki po napadih 11. septembra v ZDA, izvedli vojaško intervencijo v Afganistanu ter strmoglavili talibansko vlado. Kljub temu so talibani ostali močna uporna skupina in po umiku ameriških sil iz Afganistana leta 2021 ponovno prevzeli oblast.[4]
Ideologija talibanov
Temeljno vodilo talibanov v času njihovega prvega vladanja je bilo vojaško vodenje države, s katerim so želeli ponovno vzpostavitev države, v kateri bi imeli odločilno vlogo Paštuni. Ključen cilj je bil vzpostaviti islamsko vlado na podlagi šeriatskega prava po celotni državi. Njihovo kruto vodenje je naletelo na neodobravanje celotne mednarodne skupnosti, kar se je še stopnjevalo z njihovo implementacijo šeriatskega prava, ki je negativno obravnavalo predvsem ženske. Prisotnost talibanov je najbolj izrazita na območjih, kjer živijo Paštuni. Njihova kultura se močno opira na Kodeks časti, ki izhaja še iz časa pred islamom in je najbolj razširjen prav med Paštuni. Vsak pripadnik mora namreč upoštevati Kodeks, da ohrani svojo čast in identiteto Paštuna. Tisti, ki ga krši pa je podvržen sodbi jirge.[5]
Osnova njihovega delovanja izvira iz religije, ki v sami afganistanski tradiciji prepojena s predislamskimi verovanji in plemenskim običajem Paštunvali. Pri slednjem gre za kompleks vseh pravil, za katere Paštuni menijo, da jih ločujejo od drugih etničnih skupin. To so predvsem njihov plemenski duh, že omenjeni Kodeks časti, moralna in etična pravila vedenja, zahteva po vojaški hrabrosti, sistem običajnih pravnih norm in življenje po verskih izročilih.[6] Talibani so to tradicijo še dodatno preoblikovali z ultrakonservativno interpretacijo islama. Posebnost njihove verske ideologije izhaja predvsem iz medres, razvoj njihove ideologije pa je edinstven zaradi geopolitičnih okoliščin v katerih so nastali. Njihov pogled na islam je namreč združil najbolj konservativne vidike vahabitske šole, hkrati pa je odpravil napreden in na razlagah utemeljen islam. Večina paštunskega podeželskega prebivalstva je pred letom 1979 temeljila na kulturi t.i. jirge, zato je zanimivo kako daleč so se talibani dejansko oddaljili od lastne kulture. V veliki meri je to zaradi dejstva, da je gibanje nastalo v izgnanstvu. Mnogi učenci medrese so se namreč rodili v Pakistanu med sovjetsko okupacijo in zato nikoli niso videli svoje domovine. Zaradi tega so bili dovzetni za nostalgičen pogled na Afganistan skozi svojo versko vzgojo, ki je morala ustvariti popolno muslimansko družbo.[7] Za talibane je prav tako značilna izjemna prilagodljivost spremenljivim okoliščinam, kar je v skladu z njihovo osredotočenostjo na »bližnjega sovražnika.« Potrebno je omeniti, da so talibani zaradi prisotnosti ameriških vojakov na svojem ozemlju Afganistan razglasili za dar ul-harb, kar pomeni hiša vojne. Gre za heditski izraz, ki se nanaša na ozemlje, na katerem muslimani ne morejo prosto izvajati svojih verskih praks. Na to vlado so gledali kot na nepravično in neislamsko, državo pa so označili za marioneto ZDA.
Mednarodno pravo
Po ponovni vzpostavitvi oblasti talibanov leta 2021, se je mednarodna skupnost soočila s številnimi pravnimi vprašanji, povezanimi z njihovim statusom in odgovornostjo za kršitve človekovih pravic. Ključna pravna vprašanja vključujejo priznanje njihove vlade, odgovornost za vojne zločine ter posledice njihovih dejanj v kontekstu mednarodnega prava.
Priznanje talibanske vlade
Mednarodno pravo določa pogoje, pod katerimi je država priznana kot pravni subjekt, kar vključuje stalno prebivalstvo, določeno ozemlje, učinkovito oblast in sposobnost vstopanja v odnose z drugimi državami. Medtem ko Afganistan kot država ostaja priznan, talibanska vlada ni dobila širokega mednarodnega priznanja, saj je prevzela oblast z nasiljem in brez spoštovanja formalnih pravil. ZDA, EU in večina zahodnih držav zavračajo uradno priznanje talibanov, medtem ko nekatere države, kot so Kitajska, Rusija, Iran in Pakistan, vzdržujejo diplomatske stike z njimi. Prav tako Organizacija Združenih Narodov (v nadaljevanju OZN) ne dovoljuje prenosa afganistanskega sedeža talibanom, kar jim onemogoča formalno sodelovanje v mednarodnih organizacijah.[8]
Kršitve
Organizacije, kot sta na primer Amnesty International in Human Rights Watch, redno poročajo o hudih kršitvah človekovih pravic pod talibanskim režimom. Med najbolj zaskrbljujočimi dejanji so: kršitve pravic ženskam in kršitve pravic otrok, vključno s prepovedjo izobraževanja in dela za ženske; izvensodne usmrtitve in mučenja, predvsem nad bivšimi člani afganistanske vlade in vojske; napadi na civiliste in etnične manjšine, kot so hazarski šiiti; omejevanje svobode govora in medijev, vključno z zapiranjem novinarjev in prepovedjo neodvisnih medijskih vsebin.[9]
Vloga mednarodnega kazenskega sodišča
Leta 2007 je bil javno objavljen predhodni pregled situacije v Afganistanu. Tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča (angl. International Criminal Court, v nadaljevanju ICC) je prejelo številna poročila v skladu s 15. členom Rimskega statuta, povezana s to situacijo. Pregled se osredotoča na kazniva dejanja, ki so navedena v Statutu in so bila domnevno storjena v kontekstu oboroženega konflikta med vladnimi in protivladnimi silami. Med temi kaznivimi dejanji so zločini proti človeštvu (umor ali druga huda odvzemanja fizične svobode) in vojni zločini (umor; okrutno ravnanje; kršitve osebnega dostojanstva; izrek in izvajanje kazni brez ustrezne sodne avtoritete; napadi na civiliste, civilne objekte in humanitarne misije; zahrbno ubijanje sovražnih borcev). Vključuje tudi oceno obstoja in pristnosti nacionalnih postopkov, povezanih s temi kaznivimi dejanji. To pomeni, da ICC preverja ali države, vključene v oboroženi konflikt, izvajajo resnične in pristne preiskave ter pregon teh kaznivih dejanj.[10]
Marca 2020 je Pritožbeni senat ICC soglasno odločil, da pooblasti tožilca za začetek preiskave domnevnih kaznivih dejanj pod jurisdikcijo sodišča, povezanih s situacijo v Afganistanu in nadaljuje s pregonom domnevnih kršitev še iz leta 2003. Vsa komunikacija med deležniki poteka posredno, preko agencij OZN in podporne misije imenovane UNAMA[11], saj bi vzpostavitev neposrednega stika namreč lahko pomenila, da ICC priznava talibansko oblast. Pritožbeni senat je nato s svojo sodbo spremenil odločitev Predobravnavnega senata iz aprila 2019, ki je zavrnil tožilčevo zahtevo za dovoljenje za preiskavo novembra 2017 in ugotovil, da začetek preiskave ne bi bil v interesu pravičnosti, zaradi česar je tožilec vložil pritožbo. Senat je kasneje ugotovil, da je tožilec pooblaščen za preiskovanje domnevnih kaznivih dejanj, storjenih na ozemlju Afganistana od 1. maja 2003 dalje, kot tudi drugih domnevnih kaznivih dejanj, povezanih z oboroženim konfliktom v Afganistanu, ki so dovolj povezani s to situacijo in so bila storjena na ozemlju drugih držav pogodbenic Rimskega statuta od 1. julija 2002 dalje. Aprila 2020 je tožilstvo obvestilo senat o zahtevi afganistanske vlade, s katero je na podlagi 2. odstavka 18. člena Rimskega statute zahtevala preložitev tožilčeve preiskave situacije v Afganistanu. Oktobra 2022 je Predobravnavni senat ugodil prošnji tožilstva in ga pooblastil za nadaljevanje preiskave, saj je ugotovil, da Afganistan trenutno ne izvaja verodostojnih preiskav, ki bi upravičile preložitev preiskave sodišča, niti ne izkazuje interesa za nadaljevanje zahteve za preložitev iz marca 2020.[12]
Ker je pristojnost ICC omejena zgolj za sojenje (polnoletnim) posameznikom, je tožilec Karim A.A. Khan KC 25. januarja 2025, napovedal, da je njegov urad vložil dve zahtevi za izdajo naloga za aretacijo zaradi zločina proti človečnosti (preganjanja na podlagi spola) v skladu s h) točko prvega odstavka 7. člena Rimskega statuta. Zahtevi sta bili vloženi proti vrhovnemu voditelju talibanov Haibatullahu Akhundzadi in glavnemu sodniku „Islamskega emirata Afganistana“, Abdulu Hakimu Haqqaniju. Zahtevi sta trenutno v preizkusu pri Predobravnavnem senatu.[13]
Talibani in ženske
Ženske so ene izmed največjih žrtev talibanskega režima. Kršene so jim namreč številne temeljne pravice, vključno s svobodo gibanja, pravico do dela in preživljanja ter dostop do izobraževanja in zdravstvene oskrbe. Danes se nam zdi prav neresnično, da so leta 1919 afganistanske ženske pridobile volilno pravico, leta 1920 pa so odprli prvo šolo za dekleta. V 70. letih prejšnjega stoletja je afganistanska vlada zvišala starost za poroko žensk z 18 na 21 let, ukinila poligamijo in uvedla obvezno izobraževanje. Vse to je kasneje poslabšala zmaga mudžahedinov proti Sovjetski zvezi ob koncu 80. let, ki so pozneje uvedli stroge omejitve pravic žensk. Po intervenciji sil NATA v letu 2001 so aktivisti sicer uspeli doseči pomemben zakonodajni napredek, žal pa so mnoge od teh pravic kljub temu, da so bile uradno potrjene, pogosto ostale le črke na papirju. Patriarhalne strukture, verski fundamentalizem in korupcija, so preprečevali izvajanje zakonov v praksi.[14]
Talibani so po prevzemu oblasti leta 2021 ponovno uvedli stroge omejitve človekovih pravic žensk, kot so: prepoved svobode gibanja, omejujoča pravila oblačenja, zavračanje zaščite v primeru nasilja nad ženskami in deklicami, prisilne poroke deklic, prepoved šolanja in prepoved dela.[15]
Tudi zadnji meseci ne prinašajo dobrih novic. Avgusta 2024 so namreč talibani ženskam prepovedali glasno govoriti v javnosti, oktobra 2024 pa so z ministrstva za širjenje kreposti sporočili, da se morajo ženske glasnega govorjenja vzdržati tudi, ko so v prisotnosti drugih žensk.[16]
Zaključek
Po talibanskem prevzemu oblasti leta 2021 je mednarodna skupnost še naprej soočena z vprašanji glede priznavanja oblasti, zaščite človekovih pravic in odgovornosti za vojna in ostala kazniva dejanja. Mednarodno kazensko pravo je pomemben instrument za preiskovanje in kaznovanje kaznivih dejanj, vendar politični interesi, pomanjkanje sodelovanja s strani afganistanskih oblasti in težave pri dokazovanju krivde zaradi kompleksnosti konfliktov in različnih akterjev na terenu ovirajo njegove učinke.
Prizadevanja za vzpostavitev odgovornosti, kot je preiskava s strani ICC odražajo jasno voljo mednarodne skupnosti, da talibani ne ostanejo nekaznovani ter da se jih privede pred roko pravice. Kljub temu pa mednarodni sistem prinaša določene omejitve, saj so odločitve pogosto odvisne od državne suverenosti, politične volje in geopolitičnih dejavnikov. Slednji se še posebej odražajo v pomanjkanju široke mednarodne enotnosti glede priznavanja talibanov kot zakonite afganistanske vlade. Rešitve so odvisne od nadaljnjega političnega razvoja v Afganistanu, pa tudi od mednarodne skupnosti, ki mora sprejeti celovit pristop, ki bo vključeval nadaljnje preiskave, podporo žrtvam in dolgoročno podporo stabilnosti ter človekovim pravicam v tej državi.
Seznam literature
ČLANKI
- Major Shahid Afsar, Major Chris Samples, Major Thomas Wood, The taliban: an organizational analysis, Military Review, maj-junij 2008, str. 60-61.
- Riaz Ahmed Shaikh, Vojna v Afganistanu, pojav globalnega jihada in Pakistan, Teorija in praksa let. 47. 4/2010, str. 884 -894
SPLETNI VIRI
- Bartolo Lampret, Afganistan, Kritično (mnenja in ramzišljanja), 6.11.2021, URL: https://kriticno.si/afganistan/.
- ICC, Afghanistan: Situation in the Islamic Republic of Afghanistan, URL: https://www.icc-cpi.int/afghanistan (dostopano dne 2. 3. 2025).
- Media mondiale, Women’s rights in Afghanistan, URL: https://medicamondiale.org/en/where-we-empower-women/afghanistan (dostopano dne 3. 3. 2025).
- The editors of Encyclopaedia Britannica, Taliban: political and religious faction, Afghanistan, 30.11.2024, URL: https://www.britannica.com/topic/Taliban (dostopano dne 2. 3. 2025).
- U.Ž., Nova prepoved v Afganistanu: “Ženske se kmalu ne bodo smele več pogovarjati”, N1 SLO, 29.10.2024, URL: https://n1info.si/novice/svet/nova-prepoved-v-afganistanu-zenske-se-kmalu-ne-bodo-smele-vec-pogovarjati/. (dostopano dne 2. 3. 2025).
- Wikipedia Afganistan, URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Afganistan (dostopano dne 2. 3. 2025).
OPOMBE:
* Študentka prvega letnika drugostopenjskega študija na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
[1] Wikipedia Afganistan, URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Afganistan.
[2] Lampret, Afganistan, URL: https://kriticno.si/afganistan/.
[3] Shaikh, Vojna v Afganistanu, pojav globalnega jihada in Pakistan (2010), str. 884 – 894.
[4] The editors of Encyclopaedia Britannica, Taliban: political and religious faction, Afghanistan, URL: https://www.britannica.com/topic/Taliban.
[5] Plemenska skupščina, ki deluje z namenom rešitve konfliktov.
[6] Facija, Talibani v Afganistanu (2023), str. 18.
[7] Frear, The influences that shaped Taaliban ideology (2012).
[8] Rahimi, Hazim, International law and the Taliban’s legal status: Emerging recognition criteria? (2023), str. 231-234.
[9] Human Rights Watch Report za leto 2022,2023,2024.
[10] ICC, Afghanistan: Situation in the Islamic Republic of Afghanistan, URL: https://www.icc-cpi.int/afghanistan.
[11] United Nations Assistance Mission in Afghanistan (prevod: Misija Združenih narodov za pomoč v Afganistanu).
[12] ICC, Afghanistan: Situation in the Islamic Republic of Afghanistan, URL: https://www.icc-cpi.int/afghanistan.
[13] Ibid.
[14] Media mondiale, Women’s rights in Afghanistan, URL: https://medicamondiale.org/en/where-we-empower-women/afghanistan.
[15] Ibid.
[16] U.Ž., Nova prepoved v Afganistanu: “Ženske se kmalu ne bodo smele več pogovarjati” (2024), URL: https://n1info.si/novice/svet/nova-prepoved-v-afganistanu-zenske-se-kmalu-ne-bodo-smele-vec-pogovarjati/ .
