Uporaba statistike za razumevanje in izboljšanje izvrševanja sodb ESČP
Avtorica: Laura Meško*
Izvleček: Projekt Human rights nudge, pri katerem sodeluje tudi Dr. Ula Aleksandra Kos, izpostavlja problematiko neizvrševanja številnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in preko različnih raziskovalnih metod analizira odziv držav na izrečene sodbe, ter postopek in sprejem ukrepov, ki so jim naloženi. Preko analize podatkov, ki je temeljila na kvalitativnih in kvantitativnih pristopih, pri čemer je bila uporaba statistike ena izmed izmed uporabljenih metod, poskuša odkriti vzorce, ki se pojavljajo in ugotoviti na kakšen način podatki medsebojno vplivajo drug na drugega in vzpostaviti korelacije, na podlagi katerih se da sklepati o posledicah. Preko tako pridobljenih podatkov se izboljšajo možnosti uspešnejše implementacije rešitev, ki jih država mora izvesti.
Ključne besede: statistika, ESČP, implementacija, ukrepi, človekove pravice
Dr. Ula Aleksandra Kos je ena izmed raziskovalk na projektu Human rights nudge, ki ga vodi profesorica Veronika Fikfak na Univerzi v Kopenhagnu. Projekt izpostavlja problematiko neizvrševanja številnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), z namenom iskanja učinkovitejših strukturnih rešitev, ki bodo zagotavljale implementacijo sodb ter doprinesle k prenehanju nadaljnih kršitev, s tem pa pripomogle k višjemu varstvu človekovih pravic državljanov držav podpisnic Evropske konvencije o človekovih pravicah. Osredotoča na vprašanje, kaj ESČP pričakuje od držav in kako se te odzivajo na izrečene sodbe. Ni dovolj, da država kršiteljica zgolj popravi položaj v zvezi s posameznikom, ki so mu bile pravice kršene, temveč je bistveno, da ponotranji sodbe in tako prepreči nadaljne kršitve tudi v domačem pravnem sistemu. Raziskava temelji na pristopu mešanih raziskovalnih metod, njen glavni cilj pa je kvalitativno in kvantitativno raziskati, kdaj sedanja struktura pravnih sredstev uspešno nagovarja in spodbuja države k spoštovanju sodb ESČP ter kdaj jih vodi k spremembi njihovega ravnanja.[2]
Kadar ESČP ugotovi kršitev Konvencije, dosodi žrtvi odškodnino, državi kršiteljici pa v nekaterih primerih tudi dodatne ukrepe za vzpostavitev sistemskih rešitev. Izvrševanje sodb poteka ločeno od samega Sodišča in je nadzorovano s strani Odbora Ministrov Sveta Evrope.[3] V proces zagotavljanja skladnosti se vse bolj vključujejo nevladne organizacije na domači in mednarodni ravni, s čimer se zagotovi visoka raven nadzora.
Takšna oblika nadzora predstavlja obliko kolektivne odgovornosti vseh držav članic Sveta Evrope in zagotavlja dialog, katerega pomembnost pri iskanju rešitev za odprta vprašanja, izpostavljata Deklaracija iz Kopenhagna in Deklaracija iz Rejkjavika.[4] Postopek izvršitve je tako ločen od izdaje sodbe, pri čemer je izvrševanje sodbe bolj politično naravnan proces. Zaradi same narave pa je pravzaprav drugi del postopka tisti, ki vodi do sprememb v družbi.
Raziskava se je osredotočila na podatke, pridobljene iz podatkovnih baz HUDOC in HUDOC.exex (uradni bazi ESČP in Odbora ministrov), ki vsebujeta podatke same, ne pa tudi zaključkov in analiz (kot to vsebujejo letna poročila Odbora). Ugotovili so, da prihaja do odstopanj ter da uradni podatki mnogokrat ne prikazujejo realne slike ukrepov in prizadevanj držav. Primer tega je Madžarska, ki sicer po uradnih podatkih v povprečju izvrši 75% sodb, dosledno poroča o sanacijskih ukrepih, sodeluje na sestankih Odbora in plačuje visok odstotek naloženih odškodnin. Če iz teh podatkov izključimo alternativne načine reševanja sporov (npr. prijateljske poravnave), se stopnja skladnosti zmanjša na 67%, če pa se osredotočimo zgolj na vodilne primere pomembnih precedenčnih odločitev, ki so podlaga za reparacijske ukrepe, pa se izpolnjevanje zahtev spusti na 46%.[5] Primer prikazuje velik razkorak med uradno statistiko in dejanskim stanjem izvrševanja sodb in kaže na (pogoste) prakse izogibanja uvedbi ukrepov, ki so bili državi naloženi.
Omenjena raziskava je temeljila na kvalitativnih in kvantitativnih pristopih, pri čemer je bila uporaba statistike le ena izmed izmed uporabljenih metod. Raziskovalci so se osredotočili na širok nabor gradiv, ki orisujejo širšo sliko postopka izvrševanja sodb. Osredotočili so se na specifične ukrepe, ki so bili državam naloženi, vsebino dialoga med državami ter Odborom ministrov, višino odškodnin, poročanja domačih medijev, uradne izjave držav in njenih organov ter objave nedržavnih akterjev, kot denimo nevladnih organizacij ter drugih organizacij za varstvo človekovih pravic. V naslednjem koraku se je k tem kvalitativnim metodam priključila še statistika kot orodje za analizo podatkov (na primer za opis splošnih trendov v podatkih ali prepovznavanje povezav med njimi).
Cilj tega dela je bil odkriti vzorce, ki se pojavljajo, ugotoviti na kakšen način podatki medsebojno vplivajo drug na drugega in vzpostaviti korelacije, na podlagi katerih se da sklepati o posledicah (npr. kako medsebojno vplivata višina odškodnine in hitrost zaprtja primera). Pri tem velja opozoriti na nevarnost prehitrega sklepanja iz vzroka na posledico, kar lahko vodi v nepravilne sklepe in prehitro izključitev nekaterih spremenljivk ali njihovega vpliva. Raziskava se je sicer osredotočila na 10 držav, poskuša pa razumeti sistem vseh 46-tih, njihove interakcije, vpliv na sistem, njegove lastnosti in šibkosti. V ospredju je bilo vprašanje, katere so tiste značilnosti, ki razložijo nek fenomen, ne pa kako verjetno je, da bo ta nastal (kot denimo v nasprotju s statistično verjetnostjo). Pri delu s podatki še velja opozoriti, da je kvaliteta analize neposredno odvisna od kvalitete podatkov, ki so na voljo.
Pod predpostavko, da je hitrost zaprtja primera pred Odborom ministrov odvisna od uspešnosti predlaganih ukrepov, se raziskava analize izvršitve in implementacije sodb loteva empirično. Raziskava razlikuje med izvršitvijo sodbe (angl. compliance), v smislu de iure zaprtrja primera pred Odborom ter implementacijo sodbe (angl. implementation), ki pa pomeni de facto spremembe in prilagoditve pravnega sistema države tako, da preprečuje podobne kršitve tudi v prihodnosti. Del analize se je osredotočil na razkorak med poročanimi in dejansko sprejetimi ukrepi (na t.i. razkorak med izvršitvijo in implementacijo sodbe).[6]
Pri pregledu podatkov iz poročil Odbora ministrov lahko opazimo vzorec, da vse države poročajo o vseh ukrepih. Ob nadaljni analizi in interpretaciji pa ugotovimo, da se zelo razlikujeta njihova teža in število. Teža se pri tem nanaša na samo vrsto ukrepa in kako težko ga je sprejeti, pri čemer nanjo med drugim vpliva število vključenih akerjev in razpoložljiva denarna sredstva. Različno težo ukrepov oriše primerjava med objavo sodbe, ki zaradi svoje preprostosti ne zahteva velikega števila akterjev in ne predstavlja velikega stroška, s primerjavo ukrepa sprejetja sistemskih rešitev na zakonodajni ravni.
V postopku pred zaprtjem primera, se Odbor srečuje s predstavniki držav in različnimi organizacijami na sestankih, katerih namen je uskladiti predlagane ukrepe. Več sestankov naj bi povzročilo sprejem in izvršitev večih ukrepov z večjo težo, ki so vsebinsko kvalitetnejši in bolj efektivni. Kontrolne spremenljivke pri tej hipotezi so namenjene preučevanju morebitnih drugih vplivov in preverbi sklepov. Vključujejo tip kršitve, število žrtev, višino dosojene odškodnine, ter poskušajo zaobjeti celotno kompleksnost primera. Države same predlagajo primerne ukrepe, vendar pri tem pa morajo najprej prepričati Sekretariat odbora ministrov, s katerim preko formalne in neformalne komunikacije usklajujejo njihovo sprejemanje. Teh sestankov se udeležujejo visoki predstavniki držav, kot je npr. minister resorja, ki bo ukrep implementiral. Na primeru Madžarske je dr. Kos ugotovila, da naraščanje števila sestankov vpliva na ukrepe ter da ostale kontrolne spremenljivke na korelacijo nimajo vpliva. Opazimo torej da ni ključno zgolj število tovrstnih sestankov, ampak tudi njihova vsebina. Gre za indikator, da so tovrstni sestanki pomemben forum in imajo pozitiven vpliv na končni cilj. Vpliv sestankov ne izvira zgolj iz političnega pritiska na državo, temveč tovrstna srečanja služijo kot prostor srečevanja, diplomacije, pomoči in učenja.
Kot je omenjeno že v uvodu, so se v raziskavi za obdelavo podatkov uporabljale različne kvalitativne in kvantitativne metode. Poudarjen je pomen statistike, kot še vedno pomembne metode v znanstvenem (in pravnem) raziskovanju, ki pripomore k razlagi določenih fenomenov. Statistika je torej orodje, ki prispeva k razjasnitvi sistema posamezne države, njenemu opisu in razkritju šibkosti. Preko tako pridobljenih podatkov se izboljšajo možnosti uspešnejše implementacije rešitev, ki jih država mora izvesti. Sklepno velja sicer še opozoriti, da je statistika kot raziskovalna metoda pri tovrstnih raziskavah le ena izmed uporabnih metod za analizo podatkov. Zaradi kompleksnosti pravnega sistema ji je namreč potrebno priključiti še druge, denimo kvalitativne metode, s katerimi preverimo kvalitativna spoznanja in tako ponudimo bolj zanesljiva odkritja.
Seznam literature:
Fikfak V., Kos U.A., Izvrševanje in implementacija sodb Evropskega sodišča za človekove pravice: Slovenija kot vzorna država?, Pravna praksa, št. 8, 2021, str. 23.
Human Rights Nudge (b.d.) https://www.humanrightsnudge.com/project (dostopano dne: 29.4.2025).
Kos U. A. (2023) Controlling the Narrative: Hungary’s Post-2010 Strategies of Non-Compliance before the European Court of Human Rights. European Constitutional Law Review, Volume 19, Issue 2, June 2023 .
OPOMBE:
* Študentka 3. Letnika na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani,
[1] Vsebina članka je delno povzeta po predavanju dr. Ule Aleksandre Kos na konferenci AI x Pravo, ki je potekala 21.2.2025 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
[2] Opis raziskave je povzet po uradni publikaciji projekta, dostopni na spletni strani https://www.humanrightsnudge.com/project.
[3] Odbor ministrov sestavljajo zunanji ministri vseh držav članic ali njihovi stalni diplomatski predstavniki. Gre za vladno telo, ki ima tudi vlogo nenehnega nadzora nad ravnanjem držav v skladu s prevzetimi obveznostmi.
[4] Obe deklaraciji izpostavljata pomembno vlogo nacionalnih institucij za varstvo človekovih pravic in drugih organizacij civilne družbe, pri spremljanju skladnosti ravnanja držav s konvencijo in sodbami ter poudarjata potrebo po sodelovanju različnih akterjev. Postopek sodelovanja temelji na pravilu 9 pravilnika 'Rules of the Committee of Ministers for the supervision of the execution of judgments and of the terms of friendly settlements', dostopnega na povezavi https://rm.coe.int/16806eebf0.
[5] Kos U. A. (2023) Controlling the Narrative: Hungary’s Post-2010 Strategies of Non-Compliance before the European Court of Human Rights. European Constitutional Law Review, Volume 19, Issue 2, Junij 2023, str. 195 – 222.
[6] Fikfak V., Kos U.A., Izvrševanje in implementacija sodb Evropskega sodišča za človekove pravice: Slovenija kot vzorna država?, Pravna praksa, št. 8, 2021, str. 23.
