Odpoved pogodbe o zaposlitvi med poskusnim delom
Avtor: Markus Grum
Izvleček: Članek analizira vprašanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga med poskusnim delom in pojasnjuje zahteve za obrazloženost odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Predstavlja sodno prakso, ki odpovedi iz poslovnega razloga med poskusno dobo razglaša za nezakonite, saj so v nasprotju z namenom poskusnega dela. Skozi analizo pravnih metod razlage – jezikovne, sistemske in teleološke – so predstavljeni argumenti, ki potrjujejo, da poslovni razlog ni dopusten v preizkusnem obdobju. Članek opozarja, da mora biti odpoved, podana zaradi neuspešnega poskusnega dela, ustrezno obrazložena, čeprav ZDR-1 ne določa natančnih pravil za presojo uspešnosti. Te lahko določijo kolektivne pogodbe ali interni akti delodajalca.
Oznake: Poskusno delo, neuspešno opravljeno poskusno delo, poslovni razlog, odpoved.
Kategorija: Delovno pravo.
Uvod
Institut poskusnega dela predstavlja dogovorjen pogoj za opravljanje dela, ki omogoča preveverbo ustreznosti pričakovanj o delu obeh strank pogodbe o zaposlitvi (Šetinc Tekavc, 2024). Bistvo instituta poskusnega dela je ravno vzajemnost in preizkusna narava. Za delodajalca predstavlja poskusno delo priložnost, da preveri, ali ima delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, dejansko ustrezno znanje in sposobnosti za praktično opravljanje dela na delovnem mestu (Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Pdp 303/2017 z dne 5. 10. 2017). Po drugi strani pa omogoča tudi delavcu, da preizkusi, ali mu delo in delovno okolje ustrezata, kar mu daje možnost odstopa od pogodbe, če ugotovi, da delovne naloge ali delovno okolje ne izpolnjujejo njegovih pričakovanj. Ta vzajemnost v namenu je bistvena za razumevanje narave tega instituta, ki je v slovenskem pravnem redu urejen v 125. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1).
ZDR-1 v 125. členu taksativno našteva možne razloge odpovedi pogodbe o zaposlitvi: redna odpoved s strani delavca, odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave. Odpovedni rok v primerih redne odpovedi tako s strani delavca kot delodajalca v primeru redne odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je je sedem dni.
Nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času trajanja poskusnega dela
Pravno stališče glede nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času poskusnega dela temelji na dosledni uporabi metod pravne razlage. Analiza v nadaljevanju predstavlja temeljno pravno utemeljitev sodišč in služi kot pregled aktualne sodne prakse.
Iz sodne prakse izhaja, da jezikovna razlaga zakona, ki se osredotoča na dobesedni pomen besed in besednih zvez, pripelje do zaključka, da 125. člen ZDR-1 jasno in taksativno našteva odpovedne razloge, ki so na voljo v času poskusnega dela. To so neuspešno opravljeno poskusno delo, izredna odpoved ter razlogi, povezani s prenehanjem delodajalca ali prisilno poravnavo. Bistvo taksativne ureditve, kot izhaja iz stalne prakse, je, da kar ni izrecno navedeno, ni dopustno. Za druge primere redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, torej tudi za poslovni razlog, pa je zakonodajalec očitno ocenil, da niso potrebni oziroma primerni v času poskusnega dela, ki lahko traja največ šest mesecev (Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Pdp 408/2024 z dne 11.12.2024).
Sodišča pri utemeljevanju nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času trajanaja poskusnega dela uporabijo argumentum a contrario (sklepanje po nasprotnem razlogovanju). Ta argument pomeni, da v kolikorzakonodajalec izrecno navede določene razloge, to pomeni, da so vsi drugi razlogi izključeni. Delodajalec je v pritožbi v sodbi VDSS Pdp 64/2025 trdil, da bi moral zakon, če bi želel izključiti poslovni razlog, to izrecno navesti. Sodišče je ta argument zavrnilo, saj je ravno iz taksativne ureditve jasno, da je poslovni razlog izključen (deveti odstavek Sodbe VDSS Pdp 64/2025). Ta pristop v praksi nedvoumno potrjuje VDSS Sodba Pdp 408/2024. Sodišče je v tej zadevi ugotovilo, da je bila odpoved iz poslovnega razloga nezakonita, ker ZDR-1 v 125. členu takega razloga ne predvideva.
Poleg jezikovne, nezakonitost utemelji tudi sistemska razlaga, ki preučuje določbo v kontekstu celotnega pravnega sistema. Ker se 125. člen nahaja v posebnem poglavju zakona, sodišča sklepajo, da gre za specifično in izčrpno ureditev, ki ima prednost pred splošnimi določbami o odpovedi (načelo lex specialis derogat legi generali). V sodni praksi to pomeni, da so določbe o poskusnem delu nadrejene splošnim določbam o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ključna razlaga pri utemeljevanju nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi med trajanjem poskusnega dela je teleološka (namenska) razlaga, ki se osredotoča na cilj zakona. Sodišča poudarjajo, da je institut poskusnega dela namenjen izključno preverjanju ustreznosti delavca in delovnega mesta. Sodba VDSS Pdp 64/2025 to stališče podrobno potrjuje. Sodišče je poudarilo, da je odpoved iz poslovnega razloga po svoji naravi inkoneksna, kar pomeni, da ni povezana z delavčevimi sposobnostmi ali z njegovim delovanjem. Sodišče je v sodbi ugotovilo, da bi dopustitev takšne odpovedi povzročila temeljni razkol med namenom poskusnega dela in razlogom za odpoved. To bi popolnoma izničilo varstveno funkcijo delovnega prava in poskusno delo spremenilo v orodje za reševanje gospodarskih težav delodajalca, brez upoštevanja pravic delavca.
Poleg teleološke razlage je sodišče v sodbi VDSS Pdp 64/2025 zavrnilo tudi argumente, ki so se opirali na genetično (zgodovinsko) razlago. Delodajalec je v pritožbi trdil, da je zakonodajalec s spremembo ZDR-1 želel omogočiti odpoved iz poslovnega razloga, saj je v novem zakonu izpustil izrecno prepoved, ki je bila v prejšnjem zakonu. Peti odstavek prejšnjega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07) se je glasil: »V času trajanja poskusnega dela delodajalec delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.« Izredna odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela iz ZDR (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07) se "nadomešča" z možnostjo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z razlogom neuspešno opravljenega poskusnega dela in sedemdnevnim odpovednim rokom v ZDR-1 (Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Pdp 64/2025 z dne 26. 3. 2025). Sodišče je pojasnilo, da je takšna razlaga zmotna in neupošteva celotnega namena novega zakona, ki je bil v celoti v omejevanju odpovednih razlogov v času poskusnega dela in ne njihovemu širjenju. S tem je sodišče potrdilo, da se zakonodajalec ni nameraval vrniti k prejšnjemu stanju, in da genetična razlaga ne nasprotuje stališču o nezakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga v času poskusnega dela. Tudi sprememba zakona torej podpira restriktivno razlago in ščiti delavca v preizkusnem obdobju.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
Institut poskusnega dela predstavlja v pogodbi o zaposlitvi dogovorjen pogoj za opravljanje dela, katerega primarni namen je vzajemna ugotovitev, ali delo ustreza pričakovanjem obeh pogodbenih strank. Gre za preizkus v praksi, ki presega zgolj formalne kvalifikacije, kot so izobrazba in izkušnje. Na eni strani omogoča delodajalcu, da preveri, ali ima delavec ustrezne praktične sposobnosti za opravljanje dela v skladu z njegovimi pričakovanji, na drugi strani pa delavcu, da se prepriča, ali mu delo in delovno okolje ustrezata. Namen poskusnega dela torej ni zgolj formalnost, temveč realna in oprijemljiva preverba ujemanja med potrebami delodajalca in sposobnostmi delavca. Pravna podlaga za poskusno delo je urejena v 125. členu ZDR-1, ki določa, da morata delavec in delodajalec dogovor o poskusnem delu izrecno določiti v pogodbi o zaposlitvi. Zakon s tem zagotavlja, da ima delodajalec na voljo razumen rok za oceno delavca, saj neuspešno opravljeno poskusno delo posledično lahko predstavlja razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Čeprav ZDR-1 določa pravico do uvedbe poskusnega dela in možnost odpovedi v primeru neuspešnosti, ne predpisuje natančnih pravil, kako se uspešnost presoja. Zato lahko kolektivne pogodbe ali splošni akti delodajalca podrobneje opredelijo način ocenjevanja poskusnega dela (Horvat, 2024). Kolektivne pogodbe (npr. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije) lahko določijo posebna pravila spremljanja, kot so imenovanje komisije za spremljanje dela, določitev njene sestave in obveznost, da oceno poda v določenem roku pred iztekom poskusnega obdobja. ZDR-1 sicer ne nalaga delodajalcu, da mora imeti vnaprej zapisane merljive kriterije za ocenjevanje uspešnosti. Zadošča, da je delavec seznanjen z vsebino del in nalog ter s pričakovanji delodajalca. Ustna seznanitev je dopustna, če so kriteriji razumni in transparentni. Sodna praksa poudarja, da je bistvo poskusnega dela preizkus delavčeve praktične sposobnosti in skladnosti z delovnim okoljem, ne pa zgolj formalna izvedba nalog (Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Pdp 548/2019 z dne 8.1.2020).
Drugi odstavek 87. člena ZDR-1 določa, da mora biti vsak odpovedni razlog obrazložen. V kontekstu odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela to pomeni, da mora delodajalec v odpovedi navesti, da delavec poskusnega dela ni opravil uspešno in da to predstavlja dejanski razlog za odpoved. Dovolj je sklicevanje na to ugotovitev, na primer na sklep komisije, vendar to ne izključuje morebitnih dokaznih težav v sodnem postopku, zlasti če odpoved ni podprta z dejanskimi podatki, opažanji ali dokumentacijo. Bistveno za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi je vsebinska neutemeljenost odpovedi (Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Pdp 217/2019 z dne 13. 6. 2019). Delodajalec ne more naknadno v sodnem postopku dopolnjevati obrazložitve odpovedi z novimi razlogi ali dejstvi, saj se zakonitost presoja na podlagi vsebine pisne odpovedi, kot je bila vročena delavcu. Ključno je, da je iz same odpovedi jasno, da je bila podana zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in ne zaradi drugih razlogov. To pomeni, da mora biti tudi pravna podlaga ustrezno označena in podkrepljena z dejansko utemeljitvijo. Sodna praksa poudarja, da neuspešnost poskusnega dela ne more temeljiti na zgolj enem samem dogodku ali napaki (Sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Pdp 83/2015 z dne 12. 11. 2015). Ker poskusno delo pomeni daljše obdobje preverjanja, mora biti tudi odpoved utemeljena s kumulativno sliko delavčevega dela, ne pa s posamičnimi napakami. V odpovedi mora biti jasno razvidno, na katerih dejstvih temelji ocena neuspešnosti. Čeprav izdelava pisne ocene ni predpisana kot obvezen element odpovedi, mora obrazložitev v odpovedi jasno nakazovati, zakaj delavec ni izpolnil pričakovanj. Poskusno delo ni namenjeno sankcioniranju delavčevih kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč je namenjeno preizkusu delavčevih delovnih sposobnosti, pa tudi osebnih lastnosti v širšem smislu, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela pri delodajalcu (Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Pdp 109/2020 z dne 7.5. 2020).
Sklep
Institut poskusnega dela je v slovenskem delovnem pravu na videz enostaven, v praksi pa zahteva skrbno prepletanje zakonskih določb in sodne prakse. Na področju odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela so pravila razmeroma jasna, medtem ko nekateri drugi vidiki, kot je možnost odpovedi iz poslovnega razloga med poskusnim delom, še vedno čakajo na končno razlago. Doslej je Višje delovno in socialno sodišče zavzemalo stališče, da je takšna odpoved nezakonita. To vprašanje pa je trenutno predmet presoje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je dopustilo reviziji VSRS Sklep VIII DoR 3/2025-6 in VSRS Sklep VIII DoR 106/2025-6. Z odločitvijo o tem, ali je mogoče delavcu med poskusnim delom podati odpoved iz poslovnega razloga, bo Vrhovno sodišče določilo dokončno pravno razlago, ki bo imela pomemben vpliv na prihodnjo sodno prakso.
Viri in literatura
- M. Šetinc Tekavc in drugi, Zakon o delovnih razmerjih: (ZDR-1): s komentarjem, str. 848 - 860 (2024).
- Pravo za VSE. (2021, 28. avgust). Poskusno delo. Pravo za VSE. Pridobljeno 21. september 2025, s spletne strani https://www.pravozavse.si/poskusno-delo/.
