Odpoved pogodbe o zaposlitvi med poskusnim delom

Odpoved pogodbe o zaposlitvi med poskusnim delom

Markus Grum

Članek analizira vprašanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga med poskusnim delom in pojasnjuje zahteve za obrazloženost odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Predstavlja sodno prakso, ki odpovedi iz poslovnega razloga med poskusno dobo razglaša za nezakonite, saj so v nasprotju z namenom poskusnega dela. Skozi analizo pravnih metod razlage – jezikovne, sistemske in teleološke – so predstavljeni argumenti, ki potrjujejo, da poslovni razlog ni dopusten v preizkusnem obdobju. Članek opozarja, da mora biti odpoved, podana zaradi neuspešnega poskusnega dela, ustrezno obrazložena, čeprav ZDR-1 ne določa natančnih pravil za presojo uspešnosti. Te lahko določijo kolektivne pogodbe ali interni akti delodajalca.

Problematika ne-razlaščenih občinskih cest

Problematika ne-razlaščenih občinskih cest

Ajda Likar

Več kot dve tretjini kategoriziranih občinskih cest v Sloveniji poteka po zemljiščih v zasebni lasti - brez razlastitve ali odkupa s strani občin. Odsotnost nadzora ter sankcij za ravnanje občin pomeni, da ni neposrednih mehanizmov, ki bi občine prisilili k izpolnitvi dolžnosti. Posledično takšno stanje ne predstavlja zgolj neutemeljene kategorizacije, temveč tudi neposreden poseg v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine.

Pravna načela in »težki primeri« v debati Hart-Dworkin

Pravna načela in »težki primeri« v debati Hart-Dworkin

Nejc Ledinek Hovnik

Debata med H. L. A. Hartom in Ronaldom Dworkinom (Hart-Dworkin debate) je brez dvoma najpomembnejša pravno-teoretična razprava 20. stoletja. Prispevek obravnava njen začetek in razvoj, ki ga je sprožil Dworkin s svojim prvim pomembnejšim delom Model pravil I. V njem je ostro napadel Hartov pravni pozitivizem s tezo, da prezre pravna načela. V prispevku zagovarjam tezo, da je imel Dworkin glede razmerja med načeli in pozitivizmom prav. Za slednjega so načela problematična tako z vidika sistemske ureditve prava kot tudi z njegovega filozofsko-teoretičnega izhodišča. V nadaljevanju obravnavam tudi t. i. »težke primere« (hard cases), kjer pravna načela najbolj pridejo do izraza. Ob tem zagovarjam stališče, da Dworkinu ne uspe prepričljivo utemeljiti, da je v takih primerih možen zgolj en pravilen odgovor.

Modeliranje prava z grafi (konferenca AI x Pravo)

Modeliranje prava z grafi (konferenca AI x Pravo)

Jakob Gospodarič in Zarja Hude

Pravni sistemi so kompleksni in dinamični, zato njihova analiza zahteva prilagodljive in strukturirane pristope. Članek obravnava modeliranje pravnih sistemov z uporabo grafov kot podatkovne strukture, ki v primerjavi z bolj tradicionalnimi pristopi, kot so tabele, omogoča natančnejšo predstavitev in poglobljeno analizo razmerij med pravnimi elementi. Prispevek predstavi različne primere uporabe grafov v pravnem kontekstu, vključno z eksplicitnimi in implicitnimi referencami, hierarhično strukturo pravnih virov, pravnim razlogovanjem ter časovnim razvojem zakonodaje. Na primeru podatkovne zbirke EUR-Lex članek prikaže, kako je mogoče s pomočjo CELEX številk in metapodatkov slediti zakonodajnim spremembam ter razumeti povezave med dokumenti. Članek zaključi, da grafi kot podatkovna struktura omogočajo celovitejši vpogled v pravne informacije ter odpirajo vrata analizi prava z uporabo naprednih metod umetne inteligence.

“Ozračje nasilja“ iz nemške teorije spolnega kazenskega prava

“Ozračje nasilja“ iz nemške teorije spolnega kazenskega prava

Ben Kogovšek

Članek raziskuje pojem in problematiko »ozračja nasilja« (nem.: Klima der Gewalt  / Angst) iz nemške teorije spolnega kazenskega prava. Pojav lahko umestimo v širši sklop vprašanja konkludentne grožnje kot sredstva prisile, in zajema situacije, ko ta izhaja iz ponavljajočega nasilja znotraj tesno povezanih družbenih skupin. Zanimivo se je pri aplikaciji tega koncepta v praksi pokazal znaten razkorak med prevladujočo pravno teorijo in sodno prakso, ki je sprožil nekoliko neposrečen odziv nemškega zakonodajalca.

Razlike v definicijah posilstva med državami EU

Razlike v definicijah posilstva med državami EU

Rok Tretjak

Članek obravnava raznolikost zakonskih opredelitev posilstva v državah članicah Evropske unije in se osredotoča na ključno vlogo soglasja v pravni kvalifikaciji spolnih dejanj. Na podlagi analize zakonodajnih ureditev avtor razvršča obstoječe pristope v tri temeljne modele: prisilni model, zavrnitveni model in afirmativni model soglasja. Modeli se razlikuje glede na to, kako obravnava soglasje žrtve, kar vpliva tako na dokazne standarde kot tudi na širino kazenskopravne zaščite. Članek predstavi primerjalno analizo izbranih nacionalnih ureditev in sodne prakse (npr. primer Gisèle Pelicot in La Manada), ter osvetli normativni premik, ki se na ravni EU vse bolj nagiba k afirmativnemu modelu, podprtemu z Istanbulsko konvencijo in sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice. Ob tem opozori tudi na kritike afirmativnega modela, zlasti glede pravne varnosti, dokaznih bremen in implementacijskih izzivov. Namen prispevka je spodbuditi razpravo o tem, kateri model najbolj ustreza cilju učinkovitega varstva spolne samoodločbe ob hkratnem spoštovanju temeljnih načel kazenskega prava.

Kako pravno odločimo? Na kratko o »pravniški« logiki (konferenca AI x Pravo)

Kako pravno odločimo? Na kratko o »pravniški« logiki (konferenca AI x Pravo)

Timotej F. Obreza

V prispevku podam oris svojega predavanja na letošnji konferenci AI x Pravo. Osrednja nit orisa se osredotoča na dve načelni izhodišči: pretirano upiranje »umetni inteligenci« se mi zdi povsem nesmiselno, medtem ko njeno pretirano poveličevanje ocenjujem kot povsem naivno. Prispevek ta izhodišča naslavlja v polemični maniri, in sicer prek poskusa oblikovanja navodil robotu, ki naj bi nadomestil pravničino odločanje. Ta navodila služijo kot preprost opomnik na svojevrstnost in nenadomestljivost pravničinega uma. Kljub strahu pred tragično usodo, ki me morebiti doleti v primeru robotovega prevzema oblasti, pa prispevek prinaša slabo novico: drugače kot v pravnico, vanj ne verjamem.

Umetna inteligenca v domeni prava (konferenca AI x Pravo)

Umetna inteligenca v domeni prava (konferenca AI x Pravo)

Jože Rožanec

Od sredine 20. stoletja raziskovalci prenašajo koncepte iz domene računalništva v pravo. Presečišče med pravom in informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami je postalo znano kot LegalTech. Z vzponom umetne inteligence, se lahko vprašamo, kako bo spremenila domeno prava. V prispevku na kratko nakažemo na razna področja umetne inteligence in njih pomembnost za pravno področje. Na kratko predstavimo primere kjer se umetno inteligenco ter informacijsko-komunikacijske tehnologije uporablja v domeni prava. Zaključimo z razmislekom o potencialu umetne inteligence za preoblikovanje pravnega ekosistema ter nenadomestljivo vlogo človeka.

Uporaba statistike za  razumevanje in izboljšanje izvrševanja sodb ESČP (konferenca AI x Pravo)

Uporaba statistike za  razumevanje in izboljšanje izvrševanja sodb ESČP (konferenca AI x Pravo)

Laura Meško

Projekt Human rights nudge,  pri katerem sodeluje tudi Dr. Ula Aleksandra Kos, izpostavlja problematiko neizvrševanja številnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in preko različnih raziskovalnih metod analizira odziv držav na izrečene sodbe, ter postopek in sprejem ukrepov, ki so jim naloženi. Preko analize podatkov, ki je temeljila na kvalitativnih in kvantitativnih pristopih, pri čemer je bila uporaba statistike ena izmed izmed uporabljenih metod, poskuša odkriti vzorce, ki se pojavljajo in ugotoviti na kakšen način podatki medsebojno vplivajo drug na drugega in vzpostaviti korelacije, na podlagi katerih se da sklepati o posledicah. Preko tako pridobljenih podatkov se izboljšajo možnosti uspešnejše implementacije rešitev, ki jih država mora izvesti.

Od omejitev do rešitev: razložljiva umetna inteligenca (konferenca AI x Pravo)

Od omejitev do rešitev: razložljiva umetna inteligenca (konferenca AI x Pravo)

Martin Marzidovšek

Razložljiva umetna inteligenca postaja ključna komponenta pri uporabi umetne inteligence v občutljivih družbenih kontekstih, kot so pravo, zdravstvo in finance. Kompleksnost naprednih modelov umetne inteligence, kot so globoke nevronske mreže in veliki jezikovni modeli, pogosto onemogoča razumevanje njihovega delovanja in tako zmanjšuje zaupanje uporabnikov. V tem prispevku predstavimo glavne koncepte in metode razložljive UI, raziskujemo regulativne zahteve in tehnološke izzive ter posebno pozornost namenimo uporabi razložljive UI v pravnem okviru. Članek osvetljuje tudi izzive, ki jih predstavljajo veliki jezikovni modeli, in zagovarja potrebo po razložljivosti kot temeljnem pogoju za zanesljivo, pravično in zakonito uporabo UI.

Ljupčo Todorovski: Osnove statistike, strojnega učenja in velikih jezikovnih modelov (konferenca AI x Pravo)

Ljupčo Todorovski: Osnove statistike, strojnega učenja in velikih jezikovnih modelov (konferenca AI x Pravo)

Gal Zmazek

Razumevanje podatkov in njihova učinkovita uporaba sta ključna izziva sodobne umetne inteligence. Napovedni modeli temeljijo na prepoznavanju vzorcev in omogočajo analizo ter predikcijo kompleksnih pojavov, pri čemer je izbira pravega modela bistvena za zanesljive rezultate. S povečevanjem količine podatkov in računske moči so nevronske mreže postale osrednje orodje za reševanje nalog, ki jih tradicionalni algoritmi niso zmogli. Posebej pomembne so pri obdelavi jezika, kjer besede pretvorimo v vektorske predstavitve, da lahko modeli zajamejo pomenske odnose med njimi. Sodobne arhitekture, kot so transformerji, so prinesle revolucijo pri generiranju besedil, omogočajo globlje razumevanje konteksta in odpirajo vprašanja o vlogi umetne inteligence v družbi.

Umetna inteligenca v pravni praksi: Trenutni izzivi in prihodnostne smeri (konferenca AI x Pravo)

Umetna inteligenca v pravni praksi: Trenutni izzivi in prihodnostne smeri (konferenca AI x Pravo)

Maruša Škrjanc

Umetna inteligenca (UI) v pravni praksi vedno bolj spreminja načine dela in razmišljanja pravnikov, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Na okrogli mizi, ki je potekala v okviru dogodka »AI x Pravo«, so panelisti izpostavili vrsto izzivov – od zahtevnega varstva podatkov in pomanjkanja ustreznega kadra do odgovornosti in (ne)natančnosti novih orodij. Sočasno so poudarili tudi številne priložnosti, ki jih uporaba UI prinaša: avtomatizacija rutinskih opravil, hitrejša analiza tveganj in potencialno izboljšana dostopnost pravnih storitev. Kljub očitnim prednostim ostaja ključno, da ljudje ohranijo nadzor nad končnimi odločitvami. Prihodnost pravne prakse bo tako slonela na kombinaciji tehnične učinkovitosti in človeške odgovornosti, ki jo podpira premišljena regulacija.

Umetna inteligenca in intelektualna lastnina (konferenca AI x Pravo)

Umetna inteligenca in intelektualna lastnina (konferenca AI x Pravo)

Katarina Čepon

Umetna inteligenca (UI) je v zadnjih nekaj letih doživela bliskovit razvoj, predvsem na področju generativne UI, ki je sposobna ustvariti nove vsebine, kot so na primer besedila, slike in videoposnetki. Tako lahko UI ustvari dela, ki po kakovosti konkurirajo človeškim stvaritvam. Sistem UI zato danes v procesu kreativnega ustvarjanja ni več zgolj orodje, temveč lahko v veliki meri nadomešča človeka, kar postavlja pod vprašaj dosedanjo ureditev in interpretacijo prava intelektualne lastnine. V prispevku bom analizirala, ali lahko novim vsebinam, ustvarjenim s strani UI, pripišemo kakršnekoli posledice z vidika nekaterih pravic prava intelektualne lastnine, in sicer ali lahko UI ustvari avtorsko delo, patent ali znamko. Prispevek je deloma zasnovan na predavanju z naslovom Umetna inteligenca in intelektualna lastnina govorcev Nataše Pipan Nahtigal, Maruše Juhant in Mihe Hočevarja iz odvetniške pisarne Šelih & partnerji, ki je bil izveden v okviru konference AI x Pravo 2025.

Regulativni peskovniki in umetna inteligenca (konferenca AI x Pravo)

Regulativni peskovniki in umetna inteligenca (konferenca AI x Pravo)

Nikša Maletić

Nove tehnologije vedno prinašajo nove regulatorne izzive. Za pravilno regulacijo uporabe novih tehnologij je zato pomembno, da regulator spremlja novosti v industriji in razume delovanje takšnih tehnologij. Kako ustvariti ustrezno okolje, v katerem se lahko državni organi neposredno seznanijo z razvojem tehnologij? Odgovor na to morda leži v implementaciji regulativnih peskovnikov. Dne 20.2.2025 je na Fakulteti za matematiko in fiziko potekala konferenca Pravo x AI, na kateri je dr. Til Rozman, vodja Sektorja za kakovost predpisov in razvojno načrtovanje pri Ministrstvu za javno upravo predstavil regulativne peskovnike v luči pravnega urejanja umetne inteligence. Kaj so regulativni peskovniki? Kako delujejo v konkretnih primerih? Odgovor na ta vprašanja podajam skozi analizo pravne ureditve regulativnih peskovnikov v EU in predstavitvijo primerov uporabe le-teh v praksi. Kot izhodiščni vir sem uporabil predavanje dr. Rozmana, pravne predpise, ki implementirajo regulativne peskovnike, ter poročila regulatorjev o njihovi implementaciji.

Od učencev do vladarjev: Talibanska pot do oblasti

Od učencev do vladarjev: Talibanska pot do oblasti

Katja Horvat

Afganistan je država z bogato zgodovino in pomembno geostrateško lego, ki je bila skozi stoletja priča številnim vojnam, okupacijam in notranjim konfliktom. Po padcu talibanskega režima leta 2001 je mednarodna skupnost skušala vzpostaviti demokratični sistem, a so korupcija, gospodarska nestabilnost in varnostne grožnje preprečevale željen razvoj. Leta 2021 so talibani znova prevzeli oblast, kar je povzročilo množično begunstvo in drastične spremembe v družbenem življenju. Položaj žensk in deklet se je bistveno poslabšal – onemogočen jim je bil dostop do izobraževanja, zaposlitve in osnovnih človekovih pravic. Zaradi številnih kršitev se je zadeva znašla tudi pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki preiskuje morebitne vojne zločine talibanskih voditeljev. Prispevek raziskuje politične in družbene razmere v Afganistanu po prevzemu oblasti s strani talibanov, opisuje njihovo ideologijo in vlogo mednarodnega prava pri obravnavi njihovega delovanja.

Arbitrabilnost v pravu javnih naročil in koncesij v Sloveniji

Arbitrabilnost v pravu javnih naročil in koncesij v Sloveniji

Igor Slijepčević

Javna naročila predstavljajo dokaj zapleteno strukturo oskrbe in nadgradnje državnih in drugih interesov. Zlasti se to pokaže preko velikega števila pravnih virov, ki natančno regulirajo postopek oddaje javnih naročil. Konglomerat take pravne regulacije se hitro poruši, kadar bi prišlo do kršitve postopka oddaje javnih naročil oz. pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ker gre za dva različna instituta (postopek oddaje in pogodba), se lahko vprašamo o arbitrabilnosti tako enega kot drugega dela. V omenjenem prispevku opisujem oz. nadaljujem razvijanje teze, ki sem jo zapisal v članku Vloga ničnosti arbitražnega sporazuma v arbitražnem postopku pod rubriko objektivna arbitrabilnost, s katerim poskušam odpraviti in razložiti zmedo pri določanju objektivne arbitrabilnosti v sklopu javnih naročil.   

Prikrito prisilno delo zapornikov

Prikrito prisilno delo zapornikov

Maja Kozina

Prepoved prisilnega dela najdemo v številnih mednarodnih dokumentih, prav tako pa ga izrecno prepoveduje tudi Ustava Republike Slovenije. Gre za pridobitev, ki je z razvojem civilizacije postala nujna, prisilnega dela pa vsaj na prvi pogled ne bomo našli v državah razvitega sveta. Kakor hitro pa začnemo vsebinsko preučevati različne oblike dela, pri čemer članek podrobneje razpravlja o delu obsojencev na prestajanju kazni zapora, zaznamo različne elemente, ki jih po ustreznem premisleku ne moremo šteti kot elemente dela, ki je povsem osvobojeno vseh značilnosti prisilnega dela. Ob preučevanju slovenske ureditve dela zapornikov in kratkem pregledu ureditev v drugih evropskih državah poteka razprava o skladnosti takšnih ureditev z mednarodnimi dokumenti. Nenazadnje pa avtorica zaključuje, da s sklicevanjem na prevzgojo storilcev Slovenija in tudi druge evropske države ne smejo zaiti v smer, kjer bi delo zapornikov, ki se opravlja za človeka nevredno plačilo, predstavljajo zlorabo njihove psihološke stiske, s tem pa pozabo ustavno zagotovljene pravice do svobode dela.

Load More