Članek obravnava tematiko prava in kripto-tehnologij. Opisuje razvoj regulacije kripta, pametne pogodbe, bodočo uredbo MICO ter ponudi avtorjev vpogled in mnenje, kam se bo pravo razvilo v prihodnosti in zakaj, so države tako dolgo čakale pri pravnem urejanju tega področja.
Nosilci javnih funkcij odgovarjajo za svoja ravnanja pri opravljanju teh pravno in politično. Najčistejši element razlikovanja med obema vrstama odgovornosti je sankcija, ki je pri slednji vselej politične narave. Kljub temu nekatere oblike politične odgovornosti sodijo tudi v polje pravne odgovornosti, saj temeljijo na kršitvi določenega pravnega pravila, hkrati pa je njihovo izvrševanje pravno opredeljeno. Ena izmed tovrstnih oblik politične odgovornosti je ustavna obtožba, ki jo v Združenih državah Amerike poznajo pod imenom impeachment. Gre za sredstvo nadzora zakonodajnega organa nad ravnanjem zveznih vladnih ali pravosodnih uslužbencev, kvalificirano kot izdajstvo, podkupljenost ali drugo težko kaznivo dejanje oziroma prekršek. O obtožnici, predloženi s strani predstavniškega doma ameriškega Kongresa odloči senat. V primeru obsodbe je nosilec funkcije razrešen, potencialno pa je lahko močno omejena tudi njegova pasivna volilna pravica.
Izpit za voditelja čolna ureja Pravilnik o upravljanju s čolni, ki je bil skozi leta podvržen dvema velikima spremembama. Skozi pravni vidik Pravilnika članek obravnava proces pridobitve izpita, dotakne pa se tudi vprašanja obveznih teoretičnih tečajev in praktične plovbe skozi teorijo pravnih praznin in vloge paternalistične države pri pravnem urejanju.
Za zagotavljanje uravnoteženega razvoja in ohranjanja integritete športa je ključna njegova regulacija. Ker vedno več nogometnih klubov teži k temu, da se preoblikuje v multinacionalke, korporativno upravljanje pridobiva na pomenu, saj je ključno za boljšo upravo in trajnostni razvoj v nogometu, kar nam je dokazal tudi neuspeli poskus uvedbe evropske superlige.
Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) že v svojih uvodnih določbah navaja, da je Slovenija demokratična republika in da ima v njej oblast ljudstvo. V sodobnih, demokratično urejenih državah, kakršna je tudi Slovenija, ljudstvo oblast v pretežni meri izvršuje na posreden način, in sicer preko predstavnikov, ki jih izvoli na volitvah. Veliko večino kandidatov na volitvah postavijo politične stranke, kandidati brez strankarske podpore pa imajo, vsaj na državnozborskih volitvah, zgolj teoretično možnost za izvolitev. Posledično si je težko predstavljati volitve brez aktivne udeležbe političnih strank. V tako organizirani družbi politične stranke prek oblikovanja politične volje delujejo kot posrednik med državljani in nosilci državne oblasti, državljanom pa omogočajo demokratičen vpliv na delovanje države. Ker politične stranke predstavljajo obliko zbiranja in združevanja, tudi ustanovitev in njihovo delovanje, spada pod okrilje pravice iz 42. člena URS. Ker pa svoboda združevanja ni absolutna pravica, je v njo možno posegati ter omejevati način njenega izvrševanja. Analogno je mogoče omejevati tudi delovanje političnih strank.
Sodni procesi v Nürnbergu so prelomnica, ki je pomenila povod za razvoj mednarodnega in humanitarnega prava in nekatera druga sojenja vojnim zločincem. Pred zavezniki je bila težka naloga poštenega in poenotenega sojenja, zlasti zaradi pomanjkanja primerne pravne podlage in različnih pravnih sistemov. Kompromisno se odločijo o uporabi prava in oblikovanja sodišča, na katerem sodijo največjim vojnim zločincem Tretjega rajha za grozodejstva storjena v drugi svetovni vojni. Članek napravi pregled postopka oblikovanja sodišča, sojenja samega in dediščine nürnberških procesov.
V pravu EU je vzpostavljena t. i. doktrina izčrpanja, v skladu s katero se pravica do distribucije izčrpa s prvo prodajo blaga, na katerem so pravice materializirane (npr. CD ali knjiga). S pojavom digitalizacije se veča število digitalnih avtorskih vsebin in manjša število materializiranih avtorskih del, kar postavlja doktrino prve prodaje pred velik izziv, ki ga poskušajo tako evropska kot ameriška sodišča rešiti na način, ki bi ohranil ravnovesje med imetniki avtorskih pravic in končnimi uporabniki.
Spoznanje, da oblast ne sme biti absolutna, ima globoke korenine, ki segajo v antiko. Iz spoznanja, da je treba oblast omejiti, je v 17. stoletju nastala ideja o delitvi oblasti. Njen osrednji namen je bil predvsem zaščititi posameznika pred posegi oblasti. Danes govorimo o delitvi na tri veje oblasti. Izmed teh je sodna veja bolj samostojna, medtem ko sta zakonodajne in izvršilna veja bistveno bolj prepleteni in soodvisni. Posledično sta tudi Državni zbor in Vlada prepletena in soodvisna, saj gre za tipična predstavnika navedenih vej oblasti. Razmerja med Državnim zborom in Vlado je mogoče orisati skozi instituta, preko katerih vplivata drug na drugega. Gre za institute oblikovanja Vlade, zaupnice, konstruktivne zaupnice, poslanskega vprašanja, interpelacije in odgovornosti posameznega ministra. V parlamentarnem sistemu delitve oblasti, kamor spada tudi slovenska ureditev, načeloma velja, da sta si parlament in vlada enakovredna. Od tega odstopa slovenski model, ki krepi vlogo Državnega zbora. Slednji ima tako ključno vlogo pri nastanku Vlade, saj izvoli tako predsednika Vlade kot tudi imenuje vse ministre. Zaradi takšnega postopka imenovanja so ti individualno odgovorni Državnemu zboru.
The legal industry is slow to adapt to digital tools, despite their potential benefits for case management, client communication, and efficiency. To promote change, students should advocate for integrating artificial intelligence and automation into all professional fields, including law. In the context of the EUTOPIA international research project, a legal analysis comparing different laws was conducted to resolve the problem of numerous and intertwined rules. The concept involves automating legal syllogisms to determine applicable rules by separating legal rules into individual pieces of information and attributing them "if conditions", which effectively are conditions precedents for their applicability. Ultimately, the user (researcher) inserts personal circumstances ("ifs") and in turn automatically receives personalized guidance ("thens").
Umor ruskega odvetnika in žvižgača Sergeja Magnitskega leta 2009 je zahodne demokracije spodbudil k sprejemu sankcijskih režimov zoper posameznike in subjekte, vpletene v kršitve človekovih pravic ter korupcijo. Prispevek obravnava ukrepe, ki so jih implementirale Združene države Amerike in Evropska unija, pri čemer uvodoma analizira dogodke, ki so privedli do uvedbe sankcij ter njihove posledice za mednarodne odnose. Nadaljnja obravnava se posveti izzivom in polemikam ter kritikam v zvezi z uporabo sankcij kot orodja zunanje politike, končno pa tudi učinkovitosti ciljno usmerjenih sankcij pri spodbujanju spoštovanja človekovih pravic in boju proti korupciji.
V članku analiziram ustavni koncept človekovega dostojanstva, po eni strani s pregledom slovenske sodne prakse, po drugi strani pa z uporabo metode filozofske hermenevtike. Uvodoma zavrnem nekaj predstav ali bolje rečeno predsodkov, ki jih temu konceptu pripenjajo pogosta popularna pojmovanja in ki predstavljajo določeno tveganje, da bi ta koncept postal razvrednoten; pri tem izhajam iz Heglove satire malomeščanskega načina mišljenja v njegovem besedilu Kdo misli abstraktno? ter se postavim na stališče, da je za razumevanje koncepta človekovega dostojanstva bolj uporaben Heglov koncept abstraktnega kot Platonov koncept ideje. Analizo sklenem s kratkim pregledom slovenske sodne in ustavnosodne prakse ter nekaj pravnoteoretskimi dognanji, ki koncept človekovega dostojanstva dodatno osvetljujejo.
Načelo enakosti volilne pravice je eden izmed osrednjih postulatov volilnega prava. Pomembno vlogo pri uresničevanju tega načela predstavljajo tudi volilne enote in volilni okraji. Ti morajo biti urejeni tako, da se en predstavnik voli na približno enako število prebivalcev. Gre za na videz preprosto zahtevo, ki ji je v praksi precej težje zadostiti. Ponekod, npr. v ZDA, jo z uporabo volilne geometrije celo zlorabijo. Z bistvenimi razlikami v velikosti med različnimi volilnimi enotami in volilnimi okraji se v Sloveniji soočamo tako pri državnozborskih volitvah, kot tudi pri lokalnih volitvah. Do problematike enakosti volilne pravice, v zvezi z volilnimi okraji in volilnimi enotami, se je nekajkrat opredelilo že Ustavno sodišče. Tako že obstaja nekaj ustavosodne prakse, ki nam pove, kakšna odstopanja v velikosti niso več skladna z načelom enakosti.
V zvezi s tematiko volitev se v Sloveniji pretežno ukvarjamo samo in izključno z državnozborskimi volitvami. Volitve drugih organov pri tem predstavljajo zgolj nekakšno fusnoto. Lokalne volitve so tako ene izmed volitev katerim je namenjeno manj pozornosti, čeprav gre za razvejano in kompleksno temo. V okviru lokalnih volitev tako volimo tri organe lokalne samouprave župana, člane občinskega/mestnega sveta in člane svetov četrtnih/ krajevnih/ vaških skupnosti. Izmed teh so najbolj kompleksne volitve občinskega oz. mestnega sveta. Poznavanje vseh navedenih volilnih sistemov pa je ključno za informirano odločitev volivca.
Pakt za stabilnost in rast predstavlja okvir za fiskalna pravila, ki veljajo med državami članicami Evroobmočja kot ostalimi EU članicami. V zgodovini evropske integracije je Ekonomska in monetarna unija nedvomno zadnji večji dosežek, vendar razpoke med varčnimi državami zahodne in severne Evrope in zadolženimi državami na jugu razdira krhko naravo skupne valute, države pa so še omejene pri krojenju lastne fiskalne politike. Analiza Pakta temelji na primarnem pravu EU in nanj-stoječih sekundarnih aktih, ki vzpostavljajo strog sistem nadzora Komisije nad državami članicami, sočasno pa Pogodba o delovanju EU ohranja pravilo o državnem dolgu in letnih proračunskih deficitih, ki je v določeni meri tudi zastarelo in preveč rigidno. Ključno vprašanje pa je, ali sankcije, ki jih izvajata Komisija in Svet sploh učinkujejo?
"Migracije so tako stare kot človeštvo samo," pravi v eni izmed svojih izjav generalni sekretar Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju: OZN) António Guterres, vendar dodaja, da "še vedno 20% vseh migracij ni reguliranih in stanejo človeštvo ogromno." Avtor se v članku osredotočam na del (vsaj v praksi) manj reguliranih migracij, in sicer ti. tihotapljenje migrantov (ang. smuggling of migrants), problematiko česar osvetlim tako z vidika države in njene suverenosti kot tudi z vidika varstva temeljnih človekovih pravic tihotapljenih migrantov. Članek je nastal v okviru priprav na predsedovanje Svetu za človekove pravice na konferenci MUNLawS 2022.
Članek predstavi pogosto površno razumljen zgodovinski dogodek sojenja angleškemu kralju Karlu I. Stuartu s pravnega in političnega vidika, kjer se sojenje izkaže za golo politično sredstvo prisile, ki ni temeljilo na pravu, temveč na moči vojske, ki je izvedla državni udar, ki je ustanovitvi Visokega sodišča botroval, a zaradi kraljevega nesodelovanja s sodiščem ne doseže svojega izvornega cilja, kar vodi v regicid in ustanovitev republike.
Direktiva o trajnostnem korporativnem poročanju (ang. Corporate Sustainability Reporting Directive, v nadaljevanju direktiva CSRD) bo nadomestila trenutno Direktivo o nefinančnem poročanju (ang. Non-financial Reporting Directive, v nadaljevanju direktiva NFRD). Področje uporabe direktive CSRD je bistveno bolj razširjeno, tako da se bo uporabljala za več evropskih in neevropskih podjetij. Podjetja naj bi začela poročati v skladu z direktivo CSRD z letom 2024 (za finančno leto 2023). Slednje se bo po vsej verjetnosti še spremenilo, saj EU zamuja s sprejetjem direktive. Predvidevamo lahko, da bo začetek poročanja tako šele z letom 2025 (za finančno leto 2024). Zagotovo pa vemo, da bo poročanje v skladu z direktivo CSRD temeljilo na obveznih standardih EU za poročanje o trajnosti, pri čemer bodo morale biti informacije o trajnosti del enovitega, v digitalni, strojno berljivi obliki, poročila, ki bo sedaj v celoti podvržen reviziji. Pomembna novost je tudi zagotovitev zunanjega zagotovila o poročanju o trajnosti, s katerim naj bi zagotavljali kakovost poročanja.
Na področju digitalizacije pravnega sektorja se vse več pozornosti namenja pametnim pogodbam. Ta nova oblika sklepanja pravnih poslov pa poleg koristi prinaša tudi nemalo pravnih izzivov.
