Oct 3

Oct 3 (MEDNARODNO)PRAVNI VIDIKI TIHOTAPLJENJA MIGRANTOV

UVOD

"Migracije so tako stare kot človeštvo samo," pravi1 v eni izmed svojih izjav generalni sekretar Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju: OZN) António Guterres, vendar dodaja, da "še vedno 20% vseh migracij ni reguliranih in stanejo človeštvo ogromno." Avtor se v članku osredotočam na del (vsaj v praksi) manj reguliranih migracij, in sicer ti. tihotapljenje migrantov (angl. smuggling of migrants), problematiko osvetlim tako z vidika države in njene suverenosti kot tudi z vidika varstva temeljnih človekovih pravic tihotapljenih migrantov. Članek je nastal v okviru priprav na predsedovanje Svetu za človekove pravice na konferenci MUNLawS 2022.

UMESTITEV IN DEFINICIJA TIHOTAPLJENJA MIGRANTOV

Protokol proti tihotapljenju migrantov,2 ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (v nadaljevanju: UNCTOC), opredeljuje tihotapljenje migrantov kot "posredovanje pri nezakonitem vstopu osebe v državo pogodbenico, ki ni njen državljan ali nima stalnega prebivališča v njej, zaradi pridobitve neposredne ali posredne, finančne ali druge premoženjske koristi."3 Kot izhaja že iz same definicije, tihotapcev torej ne vodijo humanitarni motivi, pač pa finančni. Posledično je tihotapljenje migrantov (prepovedan) način ustvarjanja dobička preko nudenja pomoči osebi, da (nezakonito) vstopi v državo in torej poseže v suverenost te države. Tihotapljenje migrantov je zato pogosto definirano tudi kot kaznivo dejanje po nacionalnem pravu.4

Čeprav je tihotapljenje migrantov pogosto povezano s trgovanjem z ljudmi (angl. human trafficking), med pojavoma obstajajo pomembne razlike. Cilj trgovanja z ljudmi je izkoristiti osebo (tj. žrtev), ki ni nujno migrant, cilj tihotapljenja migrantov pa je ustvarjanje dobička ravno z (nezakonitim) prečkanjem meja. Trgovanje z ljudmi je zato na nek način širši pojem, ki vključuje tudi situacije znotraj države izvora žrtve, tihotapljenje z ljudmi pa nujno zajema čezmejno situacijo. Nekateri migranti tako lahko začnejo svoje potovanje s tem, da se strinjajo z nezakonitim vstopom v tujo državo, a na koncu postanejo žrtve trgovine z ljudmi, ker jih tihotapci prisilijo v to. Tihotapljeni migranti ne morejo vedeti, ali so njihovi tihotapci tudi trgovci z ljudmi.5

Razlikovati pa je pomembno med tihotapljenjem migrantov in trgovanjem z ljudmi tudi zato, ker so žrtve slednjega pojmovane kot žrtve zločina po mednarodnem pravu,6 medtem ko v primeru tihotapljenja migrantov to ni nujno (lahko pa so pojmovane denimo kot žrtve kaznivega dejanja zoper javni red in mir).7

ZGODOVINSKO

Nadzor držav nad svojimi mejami in migracijami je, kot rečeno, del človeške družbe že dlje časa, pa vendar so podatki o tihotapljenju migrantov novejšega nastanka, saj se slednje večino svojega obstoja ni kriminaliziralo.8

Tihotapljenje ljudi je bilo sprva, v 19. stoletju, močno povezano z delom.9 Določene države so že takrat sprejemale pravila, ki so omejevala migracije na podlagi rase - denimo ti. Chinese Exclusion Act v Združenih državah Amerike.10

V Evropi 19. stoletja nevarni načini nezakonitega prečkanja meje sprva niti niso prihajali v poštev, saj so bile druge metode dovolj učinkovite - denimo podkupljanje mejnih uradnikov ali uporaba ponarejenih osebnih dokumentov.11

TRENUTNO

Kljub temu da je mednarodna skupnost že naslovila problem tihotapljenja migrantov, denimo s svetovnim dogovorom o migracijah (angl. Global Compact for Migration),12 množični mediji še vedno pogosto poročajo o hujših odkritjih13 tihotapske dejavnosti, kar kaže na dejstvo, da tihotapljenje migrantov vodi v hude kršitve temeljnih človekovih pravic in terja koordiniran odziv mednarodne skupnosti.

MED TEMELJNIMI ČLOVEKOVIMI PRAVICAMI IN NAČELI NACIONALNE SUVERENOSTI

Koncept suverenosti države je eden izmed temeljnih v mednarodnem pravu - suverena država je tista, ki ima vrhovno legitimno oblast (angl. authority) na svojem ozemlju.14 Suverenost države tako zajema jurisdikcijo nad ozemljem in nad stalnim prebivalstvom na tem ozemlju, prepoved intervencije države na ozemljih jurisdikcij drugih držav in spoštovanje dolžnosti, ki izhajajo iz obvezujočih mednarodnih pogodb oziroma mednarodnega običajnega prava.15

Ker večina držav kriminalizira nezakonito prehajanje (državne) meje,16 ki je eno izmed elementov tihotapljenja migrantov, koncept suverenosti države vzpostavi jurisdikcijo te države glede takih zločinov, in sicer preko ti. teritorialnega načela. Teritorialno načelo omogoča sodišču (države), da obravnava zločine, ki so bili izvršeni na ozemlju jurisdikcije te države.17

Prisotonost tujcev na ozemlju določene države - kot ena izmed posledic tihotapljenja migrantov - je v svojem bistvu stvar jurisdikcije te države. Država lahko vstop tujcem prepove ali pa za vstop določi pogoje, vključno z možnostjo izgona tujcev, vendar slednje ni neomejeno. Država mora namreč možnost izgona tujcev izkoriščati v dobri veri in sklado z mednarodnimi standardi varstva človekovih pravic, vključno s prepovedjo kolektivnih izgonov tujcev18 in načelom nevračanja (ti. načelo non-refoulement).19 Načelo non-refoulement določa, da nihče ne sme biti vrnjen v državo, kjer je lahko deležen mučenja ali drugega krutega, nehumanega ali ponižujočega ravnanja, nanaša pa se na vse migrante,20 vključno s tihotapljenimi.

Če je tujcu odobren status begunca, to ostaja "anomalija v svetu, kjer se smatra, da vse osebe ostanejo subjekti teritorialne suverenosti. Kljub temu je begunec ključni del mednarodne skupnosti - zdi se, da je neizogiben stranski učinek državne suverenosti."21 Status begunca dandanes stoji nasproti konceptu nacionalne suverenosti - zaščita beguncev po mednarodnem pravu zato predstavlja nekakšen poskus, da več držav, ki so vsaka zase suverene, sobiva ob hkrati neizogibnih migracijah.22 V teoriji se zato omenja tudi koncept mednarodne suverenosti (angl. international sovereignty), v okviru katerega se države z mednarodnimi pogodbami zavežejo, da bodo spoštovale tudi človekove pravice tujcev na svojem ozemlju.23

Eden izmed ključnih elementov definicije (statusa) begunca iz Konvencije o statusu begunca24 je tujstvo - begunec po tej konvenciji je torej le oseba, ki se nahaja zunaj svoje države izvora.25 Tujstvo (tj. nahajanje osebe izven svoje države izvora) pa je dandanes neizogibno povezano z nezakonitim vstopom v državo kot elementom tihotapljenja migrantov, vendar dejstvo, da je oseba v državo vstopila nezakonito, v nikakršnem smislu ne pomeni, da ni deležna zaščite po Konvenciji o statusu begunca. Drugače povedano, zakonit vstop v državo ni pogoj po mednarodnem pravu za pridobitev statusa begunca.26

Podobno stališče do (nerelevantnosti) nezakonitega vstopa je pred kratkim zavzelo tudi Sodišče Evropske unije, ki je v eni izmed svojih sodb razglasilo litovsko zakonodajo, ki je določala, da je prosilec za azil (tj. oseba v postopku pridobivanja statusa begunca) lahko pridržan zgolj na podlagi dejstva, da je v Litvo prišel nezakonito, za neskladno s pravom Evropske unije.27

NAMESTO ZAKLJUČKA

Kljub vsemu se zdi, da je, vsaj v praksi, tihotapljenje migrantov za (mednarodno) pravo še vedno izmuzljiva kategorija, sploh v luči vključevanja zasebnih subjektov v nadzor meja oziroma ti. privatizacije mejnega nadzora. Vse večja kompleksnost tihotapljenja migrantov torej ne sme postati izgovor držav za nižanje standarda varstva človekovih pravic žrtev. Vendarle pa tihotapljenje migrantov ne predstavlja le grožnje človekovim pravicam, pač pa tudi konceptu nacionalne suverenosti države, katera ne (z)more (več) učinkovito spremljati, kdo vstopa in zapušča njeno ozemlje. Če tako nespremljanje vodi v množičen prihod razseljenih oseb (ti. mass influx), lahko to pomeni preobremenitev državnega azilnega sistema in aktivacijo pomožnih mehanizmov varstva človekovih pravic razseljenih oseb (denimo začasna zaščita v EU).

Opombe

1 Izjava z dne 19. 5. 2022, URL: https://press.un.org/en/2022/sgsm21286.doc.htm (4. 7. 2022).

2 Protocol against the Smuggling of Migrants by Land, Sea and Air, sprejet z Resolucijo Generalne skupščine OZN A/RES/55/25 (dostopno na: https://treaties.un.org/doc/source/docs/A_RES_55_25-E.pdf).

3 3. člen Protokola proti tihotapljenju migrantov k UNCTOC.

4 Migrant Smuggling FAQs, URL: https://www.unodc.org/unodc/en/human-trafficking/migrant-smuggling/faqs.html#m1 (4. 7. 2022).

5 Migrant Smuggling FAQs, URL: https://www.unodc.org/unodc/en/human-trafficking/migrant-smuggling/faqs.html#m1 (4. 7. 2022).

6 International classification of crime for statistical purposes, URL: https://www.unodc.org/documents/data-and-analysis/statistics/crime/ICCS/ICCS_English_2016_web.pdf (16. 7. 2022).

7 Human Trafficking and Smuggling of Migrants: Understanding the Difference, URL: https://www.state.gov/wp-content/uploads/2019/02/272325.pdf (16. 7. 2022).

8 Langrognet, A BRIEF HISTORY OF SMUGGLING, URL: https://blogs.law.ox.ac.uk/research-subject-groups/centre-criminology/centreborder-criminologies/blog/2015/11/brief-history (17. 6. 2022).

9 Prav tam.

10 Glej npr. ti. Chinese Exclusion Act (1882), URL: https://www.archives.gov/milestone-documents/chinese-exclusion-act .

11 Langrognet, A BRIEF HISTORY OF SMUGGLING, URL: https://blogs.law.ox.ac.uk/research-subject-groups/centre-criminology/centreborder-criminologies/blog/2015/11/brief-history (17. 6. 2022).

12 Dostopno na URL: https://www.iom.int/global-compact-migration.

13 Flores, 4 PEOPLE HAVE BEEN CHARGED IN THE TEXAS SEMITRUCK SMUGGLING OPERATION THAT LEFT 53 MIGRANTS DEAD, URL: https://edition.cnn.com/2022/06/29/us/san-antonio-migrant-truck-deaths-charges-filed/index.html (17. 7. 2022) in 39 ARRESTS IN CROSS-BORDER OPERATION AGAINST MIGRANT SMUGGLING IN SMALL BOATS ACROSS ENGLISH CHANNEL, URL: https://www.europol.europa.eu/media-press/newsroom/news/39-arrests-in-cross-border-operation-against-migrant-smuggling-in-small-boats-across-english-channel (17. 7. 2022).

14 Philpott, SOVEREIGNTY: AN INTRODUCTION AND BRIEF HISTORY, str. 353–368.

15 Crawford, BROWNLIE’S PRINCIPLES OF PUBLIC INTERNATIONAL LAW, str. 431.

16 Glej npr. https://www.hsdl.org/?view&did=829757.

17 Crawford, BROWNLIE’S PRINCIPLES OF PUBLIC INTERNATIONAL LAW, str. 442.

18 Shaw, Nathan, INTERNATIONAL LAW, str. 626.

19 Crawford, BROWNLIE’S PRINCIPLES OF PUBLIC INTERNATIONAL LAW, str. 593.