All in mednarodno pravo

(MEDNARODNO)PRAVNI VIDIKI TIHOTAPLJENJA MIGRANTOV

(MEDNARODNO)PRAVNI VIDIKI TIHOTAPLJENJA MIGRANTOV

Rok Šarić
begunsko pravo, mednarodno pravo

"Migracije so tako stare kot človeštvo samo," pravi v eni izmed svojih izjav generalni sekretar Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju: OZN) António Guterres, vendar dodaja, da "še vedno 20% vseh migracij ni reguliranih in stanejo človeštvo ogromno." Avtor se v članku osredotočam na del (vsaj v praksi) manj reguliranih migracij, in sicer ti. tihotapljenje migrantov (ang. smuggling of migrants), problematiko česar osvetlim tako z vidika države in njene suverenosti kot tudi z vidika varstva temeljnih človekovih pravic tihotapljenih migrantov. Članek je nastal v okviru priprav na predsedovanje Svetu za človekove pravice na konferenci MUNLawS 2022.

Opravičljivost dejanske zmote v sistemu mednarodne odgovornosti držav

Opravičljivost dejanske zmote v sistemu mednarodne odgovornosti držav

Anže Mediževec
mednarodno pravo, Pravna Obzorja

Jedro prispevka predstavljata analiza trenutno obstoječega sistema mednarodne odgovornosti držav za svoja protipravna ravnanja in vprašanje, kako (če sploh) bi v ta sistem lahko vključili dejansko zmoto kot okoliščino, ki bi izključila (in opravičila) odgovornost države za še vedno protipravno ravnanje – konkretno na primeru protipravne, zmotno uporabljene sile. Preko predstavitve primarnih in sekundarnih pravil mednarodnega prava in argumentov v podporo izključitvi odgovornosti držav za sicer protipravna ravnanja, ki pa utegnejo biti opravičena oziroma legitimna, raziskujem možnosti za vpeljavo dejanske zmote kot dodatnega razloga opravičljivosti. Poglaviten del razprave o uvedbi dejanske zmote kot razloga opravičljivosti pa predstavlja ocena smotrnosti in koristnosti takšne možnosti z vidika mednarodne skupnosti in mednarodnega miru in varnosti. Izsledki slednje ocene vodijo do zaključka, da predstavlja primarno pravilo prepovedi uporabe sile v mednarodnem pravu nekakšno Pandorino skrinjico.

Umetno življenje za ceno resničnega življenja

Umetno življenje za ceno resničnega življenja

as. Rok Kljajič
mednarodno pravo, trajnostni razvoj, Pamfil 2021/22

Navkljub potencialu umetne inteligence, da pozitivno vpliva na naše življenje, ima umetna inteligenca tudi temno stran, ki jo marsikdo želi prezreti. Gospodarske družbe, ki so zaslužne za končne tehnološke proizvode, na katerih temelji umetna inteligenca, kot so pametni telefoni in prenosniki, s proizvodnim procesom prispevajo k degradaciji okolja in s tem negativno vplivajo na življenja posameznikov, ki so izpostavljeni degradaciji okolja. Čeprav imajo te gospodarske družbe praviloma sedeže v razvitih državah, se sam proizvodni proces razteza skozi različne jurisdikcije, zategadelj se postavlja vprašanje, ali smejo države sedeža ostati pasivne, medtem ko se življenja njihovih državljanov izboljšujejo, življenja posameznikov v tujih državah pa trpijo.

Prva javna ponudba žetonov - še vedno »divji zahod«?

Prva javna ponudba žetonov - še vedno »divji zahod«?

Urška Arzenšek
tekmovanje, Pravo EU, mednarodno pravo, II. Pamfilovo pero, Pamfil 2021/22

Zagonska podjetja nenehno iščejo nove vire financiranja svojih projektov. Ker so ta podjetja šele v začetnih fazah poslovanja, so precej tvegana, saj je verjetnost njihovega uspeha majhna, zato jim bančna posojila načeloma niso dostopna. Takšna podjetja želijo najti ugodno financiranje, ki jim omogoča ohranitev nadzora nad podjetjem, in vlagatelje, ki so pripravljeni prevzeti ta visoka tveganja. Z razvojem spleta in kasneje s tehnologijo veriženja blokov (ang. blockchain) so se pojavile prve javne ponudbe žetonov (ang. initial coin offering – ICO). Gre za zbiranje sredstev z izdajo kripto žetonov – digitalnih kriptografskih zapisov pravic imetnika, kjer decentralizirano omrežje s pomočjo tehnologije razpršene evidence (ang. distributed ledger) beleži lastništvo in njegov prenos brez sodelovanja posrednikov, npr. bank. Vlagatelji v zameno za izdane žetone investirajo fiat valuto ali pa Bitcoin-e ali Ether-e.