All in Pamfil 2021/22

OglaševaNje tobačnih izdelkov v Formuli 1

Formulo 1 spremljam že od malih nog. Spominjam se čudovitih dizjanov dirkalnikov z logotipi tobačnih izdelkov. Marlboro in Ferrari, West in Mclaren, Mild Seven in Renault itd. Zgodovina oglaševanja tobačnih izdelkov v formuli 1 je dolga. Kar nekaj desetletij je prihodek iz sponzorskih pogodb s tobačnimi podjetji predstavljal glavni način financiranja ekip F1. Slednje so denar porabile tudi za tehnološke inovacije, ki so našle pot v osebne avtomobile. Ker je šlo za dobičkonosen posel, z jasno začrtano ciljno skupino, je bila pot do prepovedi oglaševanja takšnih izdelkov dolga in naporna. Kljub vsem naporom, pa tudi prepoved ni povsem zaustavila oglaševanja. Podjetja so našla zvite načine kako obiti prepoved. Tako lahko danes pozorno oko, med prenosom dirke Formule 1, opazi oglaševanje izdelkov, ki tobačne izdelke segrevajo. Ne gre za klasične tobačne izdelke, a še vedno gre za izdelke, ki vsebujejo tobak in škodujejo našemu zdravju.

Poročilo o obisku glavne obravnave (nekoliko drugače)

V običajnih okoliščinah drugega letnika ljubljanske pravne fakultete se vsak študent seznani tudi z obiskom glavne obravnave v kazenski zadevi in nanjo vezanim poročilom. V letošnjem študijskem letu je bilo pri kazenskem pravu posebno pohvaljeno le eno, ki sva se ga ob spodbudi prof. dr. Damjana Korošca avtorja odločila objaviti. Njemu se za spodbudo, zaposlenim na Okrajnem sodišču v Kamniku pa za prijazno gostoljubnost in pomoč iz srca zahvaljujeva. Poročilo je vsebinsko nalašč enako, kakor sva ga marca oddala v ocenjevanje, zaradi česar so v njem možne tudi (pravne) napake. Takrat so bili izpiti pač še daleč.

Aktivacija direktive o začasni zaščiti ali kako smo izvotlili solidarnost

Začasna zaščita je mehanizem evropskega prava migracij in azila, namenjen nudenju zaščite v primeru množičnega prihoda začasno razseljenih oseb. Direktiva, ki začasno zaščito ureja, je bila prvič uporabljena v praksi šele pred kratkim, marca 2022. Avtorja v članku opredeliva začasno zaščito v razmerju do statusa begunca, razlogujeva o njeni neuporabi v preteklosti in se opredeliva do postopkovnega vidika kopičenja mehanizmov varstva (evropskega) prava migracij in azila, s poudarkom na Uredbi Dublin III.

Umetno življenje za ceno resničnega življenja

Navkljub potencialu umetne inteligence, da pozitivno vpliva na naše življenje, ima umetna inteligenca tudi temno stran, ki jo marsikdo želi prezreti. Gospodarske družbe, ki so zaslužne za končne tehnološke proizvode, na katerih temelji umetna inteligenca, kot so pametni telefoni in prenosniki, s proizvodnim procesom prispevajo k degradaciji okolja in s tem negativno vplivajo na življenja posameznikov, ki so izpostavljeni degradaciji okolja. Čeprav imajo te gospodarske družbe praviloma sedeže v razvitih državah, se sam proizvodni proces razteza skozi različne jurisdikcije, zategadelj se postavlja vprašanje, ali smejo države sedeža ostati pasivne, medtem ko se življenja njihovih državljanov izboljšujejo, življenja posameznikov v tujih državah pa trpijo.

Prva javna ponudba žetonov - še vedno »divji zahod«?

Zagonska podjetja nenehno iščejo nove vire financiranja svojih projektov. Ker so ta podjetja šele v začetnih fazah poslovanja, so precej tvegana, saj je verjetnost njihovega uspeha majhna, zato jim bančna posojila načeloma niso dostopna. Takšna podjetja želijo najti ugodno financiranje, ki jim omogoča ohranitev nadzora nad podjetjem, in vlagatelje, ki so pripravljeni prevzeti ta visoka tveganja. Z razvojem spleta in kasneje s tehnologijo veriženja blokov (ang. blockchain) so se pojavile prve javne ponudbe žetonov (ang. initial coin offering – ICO). Gre za zbiranje sredstev z izdajo kripto žetonov – digitalnih kriptografskih zapisov pravic imetnika, kjer decentralizirano omrežje s pomočjo tehnologije razpršene evidence (ang. distributed ledger) beleži lastništvo in njegov prenos brez sodelovanja posrednikov, npr. bank. Vlagatelji v zameno za izdane žetone investirajo fiat valuto ali pa Bitcoin-e ali Ether-e.

Vprašanje avtomatskega priznavanja starševstva v primerih partnerk v sklenjeni partnerski zvezi

Skladno z Zakonom o partnerski zvezi ima sklenjena partnerska zveza na vseh pravnih področjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, razen če ta zakon določa drugače. Po ZPZ se sklenjena partnerska zveza presoja drugače zgolj v primeru posvojitve in oploditve z biomedicinsko pomočjo, saj do omenjenih postopkov partnerji, ki so sklenili partnersko zvezo, za razliko od zakoncev niso upravičeni.

Okoljsko razseljene osebe: zgolj na videz brezizhoden položaj?

Pred približno štiridesetimi leti je skupina znanstvenikov izdala študijo o vplivu ogljikovega dioksida (CO2) na podnebne spremembe. Napovedali so povišanje temperature ozračja zaradi velike količine izpustov CO2 in s tem neizogibne negativne posledice tako za naravo kot za človeštvo. Kar pa je nekoč bila zgolj napoved, je danes postala pereča realnost. Opazimo lahko čedalje večje podnebne spremembe ter posledično tudi vse večje število migracij zaradi nevzdržnih, celo nemogočih življenjskih okoliščin. Slednje pa meče luč novo vrzel v mednarodnopravni teoriji – neksus begunskega in okoljskega prava.

Pepsijeva vojna mornarica in trgovinski spopad

Prispevek obravnava hipotetično vprašanje vpliva uporabe sile, izvedene s strani gospodarske družbe z znatnim tržnim deležem, na konkurenčna podjetja in tržišče. Avtor je pri obravnavi izhajal iz zgodovinskega dejstva blagovne izmenjave plovil sovjetske vojne flote med Sovjetsko zvezo in ameriškim podjetjem Pepsi v zadnjih zdihljajih hladne vojne, ki ga je v nadaljevanju nadgradil s fiktivno predpostavko njihove uporabe v namen zagotovitve konkurenčne prednosti ter izločitve drugih družb na trgu gaziranih pijač.

So reforme inkriminacije posilstva v Sloveniji z vidika kazensko-pravne teorije dobre?

Prikaz v nadaljevanju je povzetek osnutka razprave, ki jo avtor prof. dr. Damjan Korošec pripravlja za monografijo z delovnim naslovom Odzivanje na spolno kriminaliteto – Modeli, spreminjanje in družbeni kontekst, uredniki Plesničar M., M. Ambrož in A. Šelih, Ljubljana: Založba SAZU, v sklepnih pripravah na izid ter obsežnega avtorjevega deriviranega prikaza kazenskopravnoznanstvenih vidikov predlaganih reform slovenskega spolnega kazenskega prava iz časopisa Pravna praksa (O potrebi po ogromnih reformah slovenskega spolnega kazenskega prava).

Sistemske spremembe za sistemski problem

V besedilu obravnavamo spremembe na področju diskurza in obravnave spolnega nasilja, ki jim lahko v zadnjem času sledimo tudi v Sloveniji. Z gibanjem #metoo in slovensko prilagojeno različico #jaztudi smo namreč dobili vpogled v razsežnosti spornih praks, ki se nanašajo na spolno nadlegovanje in nasilje. Razbijanje molka, ki ga tovrstne kampanje prinašajo, pa samo po sebi ne odpravljajo družbenih vzorcev v medsebojnih odnosih, ampak mora izpovedim žrtev, ki kažejo na strukturne probleme, za spremembo nesprejemljivih praks, slediti reakcija na različnih družbenih ravneh, vključujoč sfero prava.

G2i problem

Čeprav sta pravo in (nevro)znanost na prvi pogled morda nekoliko nenavadna partnerja, je njuno razmerje v praksi nujno – pravo je glede precejšnjega števila pravno relevantnih okoliščin neuko in zato potrebuje pomoč znanosti. Poleg tega nova (nevro)znanstvena odkritja prinašajo številne obljube – od odkrivanja laži z fMRI napravami do uporabe možganskih slik za napovedovanje verjetnosti izvršitve kaznivih dejanj v prihodnosti. Še pred uporabo (nevro)znanstvenih dognanj v sferi prava pa je potrebno razčistiti konceptualni problem, ki predstavlja neke vrste šum v komunikaciji med področjema. Glavno oviro predstavlja nesoglasje med izhodiščema obeh področij: medtem ko je pravo osredotočeno na ugotavljanje konkretnih, specifičnih okoliščin glede ravnanja posameznika, znanost operira na drugačen način – osredotočena je na opazovanje pojavov v določenem vzorcu (delu populacije) in ugotavljanju splošnih pravil. Pravo se osredotoča na posameznika (»I« - individual), znanost pa obravnava pojave na ravni skupine (»G« - group). Prav ta različna konceptualna izhodišča odpirajo vrata za tako imenovan G2i problem.

Ustavnopravni pogled na obvezno cepljenje

Vse od svojega nastanka so cepiva pripomogla k izkoreninjenju mnogih smrtonosnih nalezljivih bolezni, zaradi česar jih lahko štejemo za enega največjih dosežkov medicinske znanosti. Ravno zaradi njihove učinkovitosti pa ljudje nevarnosti nalezljivih bolezni ne čutimo več tako neposredno, zato so nekateri začeli v koristnost cepljenja dvomiti. Teorija zato cepiva pogosto označuje za »žrtev lastnega uspeha«. Na zmanjševanje precepljenosti prebivalstva in s tem kolektivne imunosti so se mnoge države odzvale z uvedbo obveznega cepljenja, ki že poldrugo stoletje poraja mnoga družbena, etična in pravna vprašanja ter ostaja zelo aktualno tudi danes v povezavi z epidemijo virusa COVID-19.