All in ustavno pravo

Razmerja med Državnim zborom in Vlado

Razmerja med Državnim zborom in Vlado

Nika Podakar
ustavno pravo

Spoznanje, da oblast ne sme biti absolutna, ima globoke korenine, ki segajo v antiko. Iz spoznanja, da je treba oblast omejiti, je v 17. stoletju nastala ideja o delitvi oblasti. Njen osrednji namen je bil predvsem zaščititi posameznika pred posegi oblasti. Danes govorimo o delitvi na tri veje oblasti. Izmed teh je sodna veja bolj samostojna, medtem ko sta zakonodajne in izvršilna veja bistveno bolj prepleteni in soodvisni. Posledično sta tudi Državni zbor in Vlada prepletena in soodvisna, saj gre za tipična predstavnika navedenih vej oblasti. Razmerja med Državnim zborom in Vlado je mogoče orisati skozi instituta, preko katerih vplivata drug na drugega. Gre za institute oblikovanja Vlade, zaupnice, konstruktivne zaupnice, poslanskega vprašanja, interpelacije in odgovornosti posameznega ministra. V parlamentarnem sistemu delitve oblasti, kamor spada tudi slovenska ureditev, načeloma velja, da sta si parlament in vlada enakovredna. Od tega odstopa slovenski model, ki krepi vlogo Državnega zbora. Slednji ima tako ključno vlogo pri nastanku Vlade, saj izvoli tako predsednika Vlade kot tudi imenuje vse ministre. Zaradi takšnega postopka imenovanja so ti individualno odgovorni Državnemu zboru.

Volilne enote in volilni okraji kot dejavnik enakosti volilne pravice

Volilne enote in volilni okraji kot dejavnik enakosti volilne pravice

Nika Podakar
ustavno pravo, Volitve, Volilno in parlamentarno

Načelo enakosti volilne pravice je eden izmed osrednjih postulatov volilnega prava. Pomembno vlogo pri uresničevanju tega načela predstavljajo tudi volilne  enote in volilni okraji. Ti morajo biti urejeni tako, da se en predstavnik voli na približno enako število prebivalcev. Gre za na videz preprosto zahtevo, ki ji je v praksi precej težje zadostiti. Ponekod, npr. v ZDA, jo z uporabo volilne geometrije celo zlorabijo. Z bistvenimi razlikami v velikosti med različnimi volilnimi enotami in volilnimi okraji se v Sloveniji soočamo tako pri državnozborskih volitvah, kot tudi pri lokalnih volitvah. Do problematike enakosti volilne pravice, v zvezi z volilnimi okraji in volilnimi enotami, se je nekajkrat opredelilo že Ustavno sodišče. Tako že obstaja nekaj ustavosodne prakse, ki nam pove, kakšna odstopanja v velikosti niso več skladna z načelom enakosti.

Relativni zmagovalec volitev = Mandatar? Slovenski ustavni običaj?

Relativni zmagovalec volitev = Mandatar? Slovenski ustavni običaj?

Nika Podakar
Pravna Obzorja, ustavno pravo

Predsednik republike Pahor je razpisal državnozborske volitve za leto 2022 in navedel, da bo kot kandidata za predsednika vlade predlagal tistega, ki bo užival zadostno podporo. Gre za odklon od doseganje prakse, ko je predsednik republike kot kandidata za mandatarja imenoval relativnega zmagovalca volitev. Določba 111. člena URS pa ne vsebuje takšne zahteve, zato je na mestu vprašanje, ali gre za ustavni običaj.

Nastopi (i)migrantov na športnih tekmovanjih

Nastopi (i)migrantov na športnih tekmovanjih

Klemen Šuligoj
ustavno pravo, begunsko pravo, pravo v športu

V luči velike migrantske krize, ki je vrhunec doživela leta 2015 in v okviru katere je samo v navedenem letu v Evropo pribežalo več kot milijon ljudi, je Izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja na podlagi predhodno sprejete Resolucije Generalne skupščine Organizacije združenih narodov sprejel sklep o oblikovanju ekipe oz. reprezentance beguncev za nastop na Olimpijskih igrah v Rio de Janeiru leta 2016. Po besedah predsednika MOK Thomasa Bacha je šlo za zgodovinsko dejanje, ki je pomenilo simbolično prebujanje upanja za begunce po vsem svetu ter pomagalo pri usmerjanju pozornosti splošne javnosti na begunsko problematiko. Po nastopu na OI v Riu so športniki begunci pod olimpijsko zastavo nastopili še na nekaterih drugih mednarodnih tekmovanjih, nastop reprezentance beguncev pa je bil predviden oziroma je še vedno predviden za nastop na naslednjih OI v Tokiu.

Ustavnopravni pogled na obvezno cepljenje

Ustavnopravni pogled na obvezno cepljenje

Jan Krajnik
ustavno pravo, Pamfil 2021/22

Vse od svojega nastanka so cepiva pripomogla k izkoreninjenju mnogih smrtonosnih nalezljivih bolezni, zaradi česar jih lahko štejemo za enega največjih dosežkov medicinske znanosti. Ravno zaradi njihove učinkovitosti pa ljudje nevarnosti nalezljivih bolezni ne čutimo več tako neposredno, zato so nekateri začeli v koristnost cepljenja dvomiti. Teorija zato cepiva pogosto označuje za »žrtev lastnega uspeha«. Na zmanjševanje precepljenosti prebivalstva in s tem kolektivne imunosti so se mnoge države odzvale z uvedbo obveznega cepljenja, ki že poldrugo stoletje poraja mnoga družbena, etična in pravna vprašanja ter ostaja zelo aktualno tudi danes v povezavi z epidemijo virusa COVID-19.

Ali je italijanski predsednik kršil ustavo?

Tim Horvat
ustavno pravo

Italijanska ustava le v enem odstavku določa način oblikovanja vlade, zato se je skozi desetletja parlamentarizma izoblikovala množica ustavnih običajev, ki urejajo ta postopek. Koliko pa sme predsednik republike, ki je nevtralen in nepristranski organ, pogojevati mandat in vplivati na sestavo vlade? In četudi to sme, ali je problematično, da je predsednik postavil ekonomsko stabilnost države pred jasno izraženo voljo volivcev?

(Ne)nujni zakonodajni postopek

Gal Gračanin
ustavno pravo

V Državnem zboru je kar tretjina vseh zakonov sprejetih po nujnem postopku, kar ima za posledico slabšo zakonodajo in manj demokratičen zakonodajni postopek. V članku avtor išče vzroke za nastalo situacijo in poizkuša skozi analizo veljavne poslovniške ureditve ponuditi odgovor na vprašanje ali je potrebno poslovniško ureditev spremeniti.