Apr 24

Apr 24 MAGNITSKI – PARABOLA O PUTINU Z MALO ZAČETNICO

Zwei Menschen gehn durch kahlen, kalten Hain –

РУССКИЙ МИР 1

Ruska agresija na Ukrajino je razkrila in potencirala kaskado kršitev človekovih pravic, katerih magnitude smo se na stari celini po padcu železne zavese nekoliko naivno odvadili v prepričanju, da je evropska družba po streznitvi ob izkustvu totalitarnih režimov takšne aberacije pustila za seboj.

Ruska federacija poti od sicer pohabljene, a temu navkljub idejno funkcionalne demokracije do domala totalitarne izobčenke ni prehodila v noči s 23. na 24. februar 2022, saj je bila njena semenka v razbrazdano slovansko zavest zagrebena, še preden se je na Božič leta 1991 s Kremlja poslovila sovjetska zastava. Sledeči kaos je ob konsonanci naraščajoče revščine in vse večje politične nestabilnosti mnoge prepričal, da demokracija rusko državo duši ter uničuje njen ugled in vpliv.

Takšno morbidno ozračje je na zadnji dan leta 1999 Borisu Jelcinu, ki je državo skozi turbulenco politične in ekonomske liberalizacije krmaril skoraj desetletje, vsililo poslovilni govor na ВГТРК. Zaradi domala tektonskih reform takrat že izredno nepriljubljeni politik2 je za svojega naslednika izbral visokega vladnega uradnika in od leta 1998 dalje direktorja ruske varnostne službe FSB (Федеральная служба безопасности Российской Федерации, Federal'naya sluzhba bezopasnosti Rossiyskoy Federatsii), vladimirja vladimiroviča putina.

Putin je v enačbo ruske politike vnesel enigmatično neznanko. V državi, ki se je v devetdesetih dvakrat znašla na robu vsesplošne državljanske vojne,3 do skrivnostnega moža majhne rasti, ki je svojo strmo vzpenjajočo se kariero začel v KGB, nihče ni gojil pretiranega zaupanja. Pa vendar so ravno izkušnje, ki jih je pridobil začasa služenja v represivni tajni službi sovjetskega Ministrstva za notranje zadeve, naslednici Stalinove NKVD, usodno določile ritem največje države na svetu, ki jo je prebivalstvo mit ruhig festem Schritt pospremilo v prepad.

V začetku tisočletja so ugodne razmere v svetovnih gospodarstvih zalile izsušen ruski trg, ki je tako postopoma vzbrstel po strahovitem šoku sprememb preteklega desetletja. Izboljšanje življenjskega standarda in vzpodbudni ekonomski kazalci so obenem obzirno prikrili, da je že tako šibko brleč plamenček mlade ruske demokracije dokončno upihnil piš čistk, ki je zavel po putinovem prihodu na oblast.

Kot ob spočetju vsakega nedemokratičnega režima so bile prve žrtve do njega kritični intelektualci. Morda najbolj znana žrtev zgodnjega obdobja putinove vladavine je bila novinarka ukrajinskega rodu Ana Politkovska, ki so jo, takrat že splošno poznano poročevalko iz čečenskega konflikta in brezkompromisno zagovornico demokracije, v dvigalu njenega moskovskega stanovanja v soboto, 7. oktobra 2006, ubili štirje streli.4 Le nekaj več kot mesec dni pozneje je po dobrih treh tednih v londonskem University College Hospitalu zastrupitvi s 210Po5 podlegel Aleksander Litvinenko, bivši uslužbenec FSB, ki je v vrstah agencije razkril obsežen sistem korupcije in službo, ki jo je takrat vodil putin, obtožil sodelovanja pri bombnih napadih na stanovanjska poslopja v večih zahodnoruskih mestih leta 1999.6

Nobeden od atentatov ni bil dokončno pojasnjen. Posamezniki, neposredno odgovorni zanju, so sicer bili preganjani in obsojeni, a dobili blage kazni, nikoli pa ni bilo ugotovljeno, komu pripisati končno odgovornost za očitno naročena umora. Ta namreč nikakor nista bila osamelca,7 sta se pa tako po zasnovi kot odzivu oblasti popolnoma ujemala z matrico, budečo pred očmi čase, ki naj bi do tedaj bili zapisani le še zastrašujočemu spominu.

Četudi odmevna, vse daljša serija umorov putinovih nasprotnikov ni dočakala odmeva mednarodne skupnosti.

Enter Magnitsky

VERKLÄRTE NACHT 8

Odprtje ruskega gospodarstva po kolapsu enopartijskega režima je zahodnim investitorjem predalo ključe še neizkoriščenega trga, v grobem obsegajočega prebivalstvo dveh Nemčij. Eden takšnih podjetnikov je bil ameriški finančnik William Browder, ki je leta 1996 ustanovil Hermitage Capital Management (v nadaljevanju: HCM), družbo za upravljanje tveganega kapitala (angl. hedge-fund). Ta je v naslednjem desetletju dosegla vrtoglav, skoraj 3000 % donos in na svojem vrhuncu upravljala z več kot štirimi milijardami dolarjev premoženja,9 za kar se je imela zahvaliti za skorumpirano rusko korporativno okolje izredno učinkoviti doktrini aktivističnega delničarstva.10

Izguba vpliva na upravljanje množice uspešnih družb, med drugim velikanov, kot je Gazprom, oligarhom, ki so po putinovem prihodu na oblast ne le ohranili, temveč še povečali svoj vpliv, ni bila ljuba. Browder je poleg tega s svojimi brezobzirnimi naskoki zoper paradržavno podrast, ki je prepletala korporativne in politične interese, vse bolj razblinjal meglo Divjega vzhoda.

Browderju, sprva zagretemu zagovorniku nove ruske oblasti,11 četudi sam z njo nikoli ni bil povezan, mejni organi novembra 2005 na Sheremetyevu niso odobrili vstopa v državo.12 Dvajset mesecev pozneje so uradniki Ministrstva za notranje zadeve izvedli racijo na sedežu moskovske podružnice HCM in zasegli računalniško opremo ter množico dokumentov, družbo pa obtožili neplačila več kot dvestotridesetih milijonov dolarjev davkov.13

Firestone Duncan, moskovska odvetniška pisarna, katere klient je bil HCM, je primer predala svojemu revizorju ukrajinskega porekla Sergeju Magnitskemu, ki je policijo po končani preiskavi obtožil hudih zlorab postopka. Ta je bil namreč po njegovih izsledkih namenjen »ugrabitvi« sredstev, s katerimi je razpolagal HCM, saj so lastništvo nad družbami, s katerimi je sklad upravljal, prepisali na člane ruskega kriminalnega podzemlja, na katere se je nato preko goljufivih vračil davkov prekanaliziralo odvzeto premoženje.14 V kompleksno shemo akterjev so bili poleg ruske mafije vpleteni tudi uslužbenci policije, sodstva in Federalne davčne službe.15

Ugotovitve je HCM naslovil na ruske oblasti, ki so v odziv aretirale Magnitskega in ga obtožile sodelovanja v davčni utaji.16 Preiskavo so vodili državni uradniki, ki jih je revizor obremenil v svojem poročilu, kar je pozneje potrdil tudi ruski Predsedniški svet za civilno družbo in človekove pravice17 ter posledično ugotovil konflikt interesov.18

Magnitskemu, ki je bil v različnih zaporih brez začetka sojenja priprt eno leto,19 so bile v tem času, kot je pozneje zaključilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP),20 kršene prepoved mučenja21 in pravici do sojenja v razumnem roku22 ter življenja.23 Revizorju v priporu ni bila nudena ustrezna oskrba, ki jo je potreboval zaradi vnetja trebušne slinavke in vrste drugih resnih zdravstvenih težav, ki so se pojavile v času njegovega odvzema prostosti,24 v ponedeljek, 16. novembra 2009, pa so ga pazniki nekaj dni, preden bi moral biti izpuščen, pretepli z gumijevkami.25 Sedemintridesetletnik je pozneje istega dne umrl.

Exit Magnitsky

RUSSIA AND MOLDOVA JACKSON–VANIK REPEAL AND SERGEI MAGNITSKY RULE OF LAW ACCOUNTABILITY ACT OF 2012

Kljub preiskavi Predsedniškega sveta, ki je ugotovil eklatantne kršitve, ruske oblasti nikoli niso kazensko preganjale odgovornih oseb.26 Zgodba bi se najverjetneje izgubila med podobnimi, če ne bi Browder nanjo emfatično opozoril javnosti in z zahtevo po sprejemu ustrezne sankcijske zakonodaje pritegnil pozornosti dveh ameriških senatorjev, demokratskega Cardina ter republikanskega McCaina. Navkljub neoporečni pogajalski iskrici, razžarjeni tekom preteklega sodelovanja z ruskimi oblastmi, Browder sprva pri svojem novem, moralno bistveno bolj hvalnemu prizadevanju ni bil uspešen. Predlog zakona sta senatorja sicer poslala v parlamentarno presojo leta 2010, vendar mu je takratna Obamova administracija zaradi prihajajočega sprejema Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo spočetka ostro nasprotovala, saj ni želela ogroziti vzpostavitve trgovine med državama.27

A le spočetka – kmalu je namreč ugotovila, da normalizacija trgovinskih odnosov ne bo mogoča brez razveljavitve Jackson-Vanikovega amandmaja k Trade Actu, ki je, uveljavljen leta 1974, ameriškim podjetjem onemogočal konkurenčno poslovanje z ruskimi.28 Da bi zagotovila kongresne glasove, potrebne za takšno razveljavitev, je bila administracija naposled primorana pristati na ultimat podpornikov Cardina in McCaina, ki so prispevek svojih pogojevali s sočasno podporo predlogu sankcijskega zakona.29

Sama premisa tako sprejetega Zakona o odgovornosti za vladavino prava Sergeja Magnitskega (Sergei Magnitsky Rule Of Law Accountability Act – od tu dalje Zakon) ni bila v prav ničemer noviteta, saj je v veliki meri sledila uveljavljenemu modelu sankcijske politike, ki so se ga Združene države pred tem že večkrat poslužile.30 Nekakšna posebnost je bil nabor sankcij, ki jih Zakon predvideva in so v primerjavi s starejšimi nekoliko omejene v obsegu, saj so za razliko od oseb, obtoženih podpore terorizmu, tu tarča nekatere najpomembnejše gospodarske figure ter uslužbenci državnih služb velesile, kar evidentno predpostavlja prisotnost določene diplomatske komponente.

Zakon je ob sprejetju svojo pristojnost omejil le na ruske državljane in natančno določil sankcije ter postopek njihove uveljavitve. V izhodišču Predsednik Združenih držav na podlagi zanesljivih podatkov, ki so jih zbrale bodisi domače bodisi tuje pristojne službe in nevladne organizacije,31 pristojnim kongresnim komisijam32 predloži seznam posameznikov, zoper katere terja uvedbo sankcij. Zakon specifično definira tri kategorije oseb, ki lahko postanejo tarče sankcijskih mehanizmov – I) tiste, ki so bile neposredno vpletene v protipravno pridržanje, kršitev pravic ali smrt Sergeja Magnitskega ali prikrile pravno odgovornost za ta dejanja, so od slednjih imele finančne koristi ali bile vpletene v zaroto, ki jo je Magnitski razkril pred pridržanjem,33 II) tiste, ki so odgovorne za umore,34 mučenje ali kršitve človekovih pravic posameznikov, ki so razkrili protipravno dejavnost ruskih vladnih funkcionarjev35 ali skušali izvrševati mednarodno priznane človekove pravice in svoboščine36 ter III) zastopnike oseb v navedenih kategorijah.37 Razvidno je torej, da sankcijski mehanizem ne naslavlja le primera Sergeja Magnitskega, temveč tudi posameznike, ki so kršili zagotovljene38 pravice in svoboščine drugih disidentov.39 Pristojna komisija v nadaljevanju predlagani seznam preuči in za vsako od oseb na njem poda stališče o (ne)izpolnjevanju pogojev, na katerega mora Predsednik v štirih mesecih od prejema odgovoriti. Če je ugotovljena prisotnost okoliščin, ki jih Zakon predpostavlja za uvedbo sankcij, tem v nadaljevanju nastopi učinek.

Zakon predvideva tudi odstranitev s seznama, v kolikor Predsednik ugotovi,40 da a) oseba na njem na podlagi verodostojnih podatkov41 ne izpolnjuje pogojev za umestitev nanj,42 b) so bili zoper njo vodeni ustrezni43 postopki44 ali c) je posameznik v zadostni meri izkazal spremembo v obnašanju, odgovarjal za svoja ravnanja in se zavezal zoper nadaljnjo vpletenost v dejavnostih, na podlagi katerih so bile zoper njega uvedene sankcije.45

Zakon določa dve vrsti sankcij, ki so jim podvrženi posamezniki na seznamu. Prva, zajeta v 405. členu, poimenovanem »nedopustnost nekaterih tujcev« (angl. inadmissibility of certain aliens), onemogoča dostop na teritorij Združenih držav s prepovedjo izdaje novih46 in preklicem obstoječih viz osebam,47 zajetim s sankcijskim režimom. Druga, definirana v 406. členu, naslovljenim »finančni ukrepi« (angl. financial measures), predvideva zamrznitev (angl. freezing of assets) prometa z lastninskimi pravicami na sredstvih, ki se nahajajo na ozemlju Združenih držav, so pod njihovo jurisdikcijo ali v posesti oziroma pod nadzorom ameriških državljanov.48 Zlasti pri zamrznitvi je razvidna že prej nakazana pragmatičnost ameriške diplomacije, saj gre v primerjavi z odvzemom premoženja, predvidenim v protiterorističnem sankcijskem paketu,49 za bistveno blažji ukrep.

Morebiti najbolj sporen element Zakona je izvzetost določb o pravnih sredstvih, ki jih imajo zoper uvrstitev na seznam posamezniki, prizadeti s sankcijami. Na prvi pogled položaj tako do določene mere zrcali Resolucijo 1390, ki jo je leta 2002 sprejel Varnostni svet Združenih narodov in je postala nevralgična točka v eni najbolj usodnih odločitev Sodišča Evropske unije, zadevi Kadi.50 Mednarodni dokument namreč ni določal ustreznega pritožbenega mehanizma, ki bi omogočil učinkovito uporabo pravnih sredstev, zaradi česar je Sodišče sklenilo njegovo neskladnost s pravnim redom Evropske unije.51

Tej svojevrstni nomotehnični nedoslednosti Zakona navkljub sistemska razlaga akta naglo razkrije le površinski odsev, saj splošni sankcijski sistem Združenih držav predvideva robusten sistem varstva pravic. Te lahko posameznik, uvrščen na seznam, uveljavlja bodisi neposredno pred Uradom za nadzor tujega premoženja (angl. Office of Foreign Assets Control, v nadaljevanju: OFAC),53 ki upravlja s sankcijsko dokumentacijo in zamrznjenimi sredstvi, bodisi zveznimi sodišči v postopku, v grobem analognem slovenskemu subsidiarnemu upravnemu sporu.54

GLOBAL MAGNITSKY HUMAN RIGHTS ACCOUNTABILITY ACT

Na podlagi Zakona je bilo z uvrstitvijo na seznam aprila 2013 sankcioniranih osemnajst ruskih državljanov,55 kar je imelo na rusko državno vodstvo dramatičen učinek. Duma je v odziv sprejela Zakon Dime Yakovleva (rus. Закон Димы Яковлева),56 nekakšno rusko različico Zakona Magnitskega, v katerem je opredelila ukrepe zoper Američane, vpletene v kršitve pravic in svoboščin ruskih državljanov.57 Sankcije, ki so praktično zrcalne ameriškim, so poleg prepovedi vstopa in zamrznitve sredstev določenim posameznikom predvidele tudi prepoved posvojitev ruskih otrok ameriškim državljanom58 ter ukinitev v Rusiji aktivnih nevladnih organizacij, ki se financirajo iz ameriških virov. Povrhu je bil zoper Magnitskega posthumno začet kazenski postopek, v katerem je bil obsojen zaradi davčne utaje.59

Že ob sprejemu Zakona so se pojavili pozivi k širitvi pristojnosti sankcijske zakonodaje onkraj meja Ruske federacije,60 odziv ruskih oblasti pa je težnjo le še okrepil.61 Tako sta senatorja Cardin in Smith januarja 201562 v Kongresu predstavila nadgradnjo obstoječega Zakona, Globalni zakon Magnitskega o odgovornosti za človekove pravice (angl. Global Magnitsky Human Rights Accountability Act, od tu dalje Globalni zakon), ki bi omogočil uvedbo sankcij tudi zoper državljane drugih držav.

Sankcije, ki se ne razlikujejo od tistih v Zakonu,63 je po Globalnem zakonu, naposled sprejetem aprila 2016 v sklopu omnibus Zakona o odobritvi nacionalne obrambe za fiskalno leto 2017 (angl. National Defense Authorization Act for Fiscal Year 2017),64 mogoče proti posameznikom uvesti zaradi odgovornosti za dokaj identična dejanja kot v izvirnem aktu.65

Vendarle pa se predpisa v določenih elementih razlikujeta in poleg razširitve teritorialne pristojnosti na svetovno raven je ključna sprememba, ki jo je uvedel Globalni zakon, izdatna razširitev stvarne pristojnosti sankcijske zakonodaje z vnosom dodatne podlage uvedbi sankcij – korupcije. Akt namreč omogoča sankcioniranje vladnih funkcionarjev oziroma njihovih višjih sodelavcev, odgovornih za bodisi samo izvedbo znatno koruptivnih dejanj66 bodisi sodelovanje pri njih.67 Zlasti v tem dodatku je razvidna progresivna tendenca, da se vsebina Globalnega zakona vzpostavi kot nekakšen, kot je to že leta 2012 opredelil Cardin, referenčni standard na tako nacionalni (ameriški) kot svetovni ravni68 in orodje pritiska na države, ki ne želijo oziroma niso sposobne same uvesti ustreznih postopkov zoper relevantne posameznike.69 Po uveljavitvi Globalnega zakona so na podlagi protikorupcijske določbe sankcije zadele tudi več državljanov Evropske unije, med njimi bivšega župana Ventspilsa Aivarsa Lembergsa70 in bolgarskega politika ter poslovneža Delyana Peevskega.71

Globalni zakon je zakonodajalce najpomembnejših svetovnih liberalnih demokracij zdramil iz apatičnega sna in jih spodbudil k sprejetju svojih inačic sankcijske zakonodaje. Združenim državam je tako sledila Kanada,72 njej Združeno kraljestvo73 in v morebiti najbolj kompleksni podobi Evropska unija.

ACQUIS COMMUNAUTAIRE

Pregovorno zapleten in tog ustroj Evropske unije tudi v tem primeru ni omogočal promptnega odziva ter implementacije zakonodaje, ki bi lahko naslovila predmetno področje. Za ilustracijo lahko služi dejstvo, da je Evropski parlament (v nadaljevanju EP) že decembra 2010 v letnem poročilu o človekovih pravicah na ruske oblasti naslovil zahtevo po uvedbi preiskave umora Sergeja Magnitskega.74 Ker se ruska stran ni odzvala, je EP spodbudil Svet EU, naj sprejme ukrepe prepovedi izdaje vizumov in zamrznitve premoženja odgovornim ruskim uradnikom, česar pa ta žal ni storil.75 Podobne sizifovske apele je EP ponovil v letih 2012 in 2014 po protipravni ruski okupaciji Krima.76

Na potrebo po vzpostavitvi takšne zakonodaje na evropski ravni so opozarjale tudi nekatere države članice, med drugim Švedska, Danska77 in Nizozemska.78 Spornost in zavržnost Magnitskijeve zgodbe v evropski politiki sicer nikoli nista bili relativizirani, vendar pa do bistvenega premika dolgo ni prišlo.79

Šele leta 2019 je EP v svojih zahtevah postal bolj konsistenten in odločen. Razprave, navezujoče se na sprejetje sankcijskega sistema zoper kršitve človekovih pravic, so se pogosteje pojavljale na dnevnem redu EP, organizirale pa so se tudi razprave z različnimi nevladnimi organizacijami in strokovnjaki.80 Takšen aktivistični pristop je naposled privedel do sprejetja Resolucije Evropskega parlamenta o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic.81

Že naslednje leto se je EU v Akcijskemu načrtu EU o človekovih pravicah in demokraciji za obdobje 2020–2024 tudi »formalno« zavezala k razvoju novega globalnega sankcijskega sistema na področju človekovih pravic.82 Tako je 7. decembra 2020 ameriškemu zakonodajnemu uspehu (končno) sledilo sočasno sprejetje Uredbe Sveta EU 2020/1998 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic (Uredba) ter Sklepa Sveta EU 2020/1999 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic (Sklep). Ta nekoliko zapozneli zakonodajni podvig je naposled vzpostavil evropski režim sankcioniranja kršitev človekovih pravic,83 kar je po mnenju evropske politike epohalno, saj novi mehanizem pospešuje proces nadnacionalizma84 v EU in s tem nudi učinkovito orožje, s katerim lahko evropske demokracije skupaj nastopijo proti tovrstnim kršiteljem.85

***

Drug pomemben aspekt, ki ga Uredba prinaša, se kaže v njeni ekstrateritorialni oziroma horizontalni naravi, saj prvenstveno objekt njenega sankcioniranja determinirajo določeni tematsko obarvani kriteriji in ne posamezno geografsko območje.86 Na tak način lahko EU sprejme predvidene ukrepe proti posameznikom in subjektom, odgovornim za dejavnosti, ki so v nasprotju z določeno normo, ne glede na njihovo nahajališče. Pred tem se je na ravni EU sprejemalo pretežno geografsko omejene mehanizme, ki so bili usmerjeni bodisi proti točno določenim posameznikom v neki državi ali regiji87 bodisi posamezni državi ali regiji kot taki.88 Z drugimi besedami - EU se je pred sprejetjem Uredbe osredotočala predvsem na sankcioniranje določene države kot politične entitete ali posameznikov znotraj točno določene države, manj pa na vzpostavitev mehanizma, ki bi obravnaval kršitve ne glede na to, kje v svetu se pojavijo.

Nekaj horizontalnih sistemov je EU sicer v preteklosti že vzpostavila, kot na primer režime, ki sankcionirajo terorizem,89 uporabo ter širjenje kemičnega orožja90 in kibernetične napade,91 vendar pa so se ti navezovali na ozka področja ter ne celoten spekter kršitev človekovih pravic.

»Novi« horizontalni način sankcioniranja v odnos med različnimi sistemi sankcij sicer vnaša določene nejasnosti. Pojavi se lahko namreč vprašanje, kako naj EU postopa v primeru prekrivanja sankcijskih režimov – denimo, kaj storiti, ko isti kršitelji hkrati uporabljajo kemično orožje in kršijo človekove pravice.92 Povsem možno je, da bi novemu sankcijskemu sistemu v takem primeru zaradi svoje splošne in široke vsebine pripadlo nižje mesto v hierarhiji.93 Kot zanimivost velja navesti, da je EU po zastrupitvi ruskega politika Alekseja Navalnega94 sprejela sankcije na podlagi Uredbe o omejevanih ukrepih proti širjenju in uporabi kemičnega orožja,95 četudi je, kot bo prikazano v nadaljevanju, ravno ta dogodek botroval k poznejši vključitvi določenih posameznikov v Prilogo I Uredbe.

Končno poudarjava, da v članku opisujeva tako imenovani avtonomni sankcijski režim – torej tisti, ki ga je EU ustvarila sama. Ločeno od tega področja je potrebno obravnavati sankcije Združenih narodov (v nadaljevanju ZN), ki jih je EU le prenesla v pravo EU, in sankcije ZN, ki jih je EU okrepila s strožjimi ter dodatnimi ukrepi.96

***

Natančneje dejanja, ki pomenijo resne kršitve in zlorabe človekovih pravic, določa Uredba.97 Med njimi so posebej izpostavljena kazniva dejanja proti človeštvu in genocid, dalje pa tudi mučenje ter drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, suženjstvo, izvensodne in samovoljne usmrtitve ter usmrtitve po hitrem postopku in prisilno izginotje oseb ter samovoljni odvzemi prostosti. Končno določba vsebuje še generalno klavzulo, ki se navezuje na druge kršitve ali zlorabe človekovih pravic, v kolikor so te razširjene, sistematične ali kako drugače resno zaskrbljujoče glede na cilje skupne zunanje in varnostne politike, ki jih določa Pogodba o Evropski uniji.98

Definicije kršitev so zastavljene dovolj široko, da zajemajo nekatera ravnanja, zlasti povezana s korupcijo, ki sicer ogrožajo mednarodno varnost, vendar pa je uveljavljeni sistem proti njim nemočen.99 Pri razlagi posameznih kršitev Uredba napotuje na običajno mednarodno pravo in mednarodne pogodbe.100

Uredba določa finančne sankcije,101 ki zapovedujejo državam članicam zamrznitev vseh sredstev in gospodarskih virov, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom kateregakoli subjekta, organa, fizične ali pravne osebe. Nadalje je tem štirim kategorijam prepovedano neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v korist kakršnakoli sredstva ali gospodarske vire, pri čemer Uredba izjemoma dopušča odstop od teh ukrepov, med drugim iz humanitarnih razlogov in razlogov zagotovitve eksistencialnih sredstev.102 Pravila o kaznih za kršitve uredbe določijo države članice same.103

Ukrepi so zastavljeni, kot je bilo že zapisano, horizontalno, kar je še posebej pomembno iz treh razlogov. Prvič, ker si kršitelji iz tretjih držav svoje domovanje pogosto ustvarijo ravno v državah članicah EU, kar pomeni, da je takó predvidena zakonodaja še posebej učinkovita pri izpeljavi ukrepov.104 Drugič, ker se na tak način prepreči, da bi se z ukrepi škodovalo celotnemu prebivalstvu države, na območju katere se kršitve izvajajo.105 In tretjič, ker lahko EU na tak način sankcionira uslužbence in akterje močnih ter strateško pomembnih držav, ne da bi s tem izolirala ali antagonizirala matičnih nacij.106

Uredba kot kršitelje opredeli subjekte, organe, fizične ali pravne osebe, ki I) so odgovorne za dejanja, določena v členu 2/I, II) zagotavljajo finančno, tehnično ali materialno podporo za taista ravnanja ali so kako drugače vpleteni vanja, vključno z njihovim načrtovanjem, vodenjem, naročanjem, pomočjo, pripravo, olajševanjem ali spodbujanjem, ali III) so povezane s tistimi, zajetimi pod I in II.107

Takšno kaskadno prelaganje odgovornosti je po mnenju Christine Eckes108 problematično z vidika iskanja legitimnosti in dokazov za vzpostavitev odgovornosti posrednih kršiteljev (osebe v kategorijah II ter III), pri čemer se to najbolj očitno kaže v dokaj nedoločni besedi »povezani« (angl. associated). Avtorica sicer priznava, da bi se evropski zakonodajalec tej nejasnosti zelo težko izognil, saj bi v nasprotnem primeru verjetno Uredba učinkovala kot brezzobi tiger. Omogočeno bi bilo namreč le sankcioniranje neposredno vpletenih kršiteljev, ne pa tudi posameznikov, ki de facto omogočajo kršitve in obvladujejo stanje iz ozadja.

Četudi torej merila določajo (sicer morda nejasne) podlage za sankcioniranje, pa Clara Portela109 izpostavlja, da Uredba ne opredeljuje ukrepov in ravnanj, ki bi subjektom omogočili rehabilitacijo. Velja poudariti, da je ameriški zakonodajalec v svoji zakonodaji problematizirano področje predvidel in ga uredil, pri čemer se ravno ta vidik zdi ključen, saj spodbuja kršitelje k odpravi in popravi svojih kršitev.

Dalje Portela opozarja, da navedena problematika terja pozornost tudi v luči dejstva, da gre pri večini kršitev za mednarodne zločine, zaradi česar se zastavi vprašanje, kako sploh doseči odstranitev z liste. Avtorica skuša sugerirani negativni odgovor na zastavljeno vprašanje rešiti s predlogom, da bi prišlo do izbrisa s seznama kršiteljev s privedbo določenih posameznikov pred sodišče. Opozoriti je sicer potrebno, da lahko sankcioniranci ne glede na predstavljene pomisleke uvrstitev na seznam izpodbijajo pred Sodiščem Evropske unije.110

***

Vsi subjekti, proti katerim so ukrepi predvideni, so poimensko navedeni na seznamu v Prilogi I Uredbe (Seznam). Poleg imen so na njem določeni še drugi podatki za ugotavljanje istovetnosti, in sicer položaj (v smislu funkcije), datum ter kraj rojstva, državljanstvo in spol. Nadalje so navedeni tudi razlogi za uvrstitev na Seznam in njen datum. Opisani register ni dokončen, temveč se lahko dopolni na predlog države članice EU ali Visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko,111 pri čemer mora Svet EU o spremembi odločiti soglasno.112

Uredba je bila od svojega sprejetja dalje večkrat spremenjena.113 Prvi sveženj, uveljavljen v začetku marca 2021, se je osredotočil na posameznike, povezane z zastrupitvijo ruskega politika Alekseja Navalnega, že tri tedne pozneje pa mu je sledil drugi, ki je bil vsebinsko bistveno širši. Zajemal je namreč akterje iz Ruske federacije, afriških držav (Eritreja, Libija in Južni Sudan), Demokratične ljudske republike Koreje ter Ljudske republike Kitajske, pri čemer je bil poseben poudarek namenjen kršitvam človekovih pravic Ujgurov.114 Zadnji, četrti sveženj se je v celoti osredotočil na Skupino Wagner in njene vodilne člane, sprejet pa je bil dobra dva meseca pred rusko invazijo na Ukrajino.115

Z vidika dopolnjevanja horizontalni okvir deluje »blagodejno«, saj nudi fleksibilnost in omogoča hitrejšo reakcijo EU. Države članice namreč lažje dosežejo konsenz glede amandmiranja in uvrščanja posameznih kršiteljev na Seznam, kot bi ga v primeru sprejemanja popolnoma novega, geografsko omejenega režima sankcij.116

Po drugi strani nekoliko bolj pesimistični strokovnjaki opozarjajo, da je zahtevano soglasje Sveta EU še vedno (pre)visoko zastavljen pogoj.117 Zelo hitro se lahko namreč v presojo vsilijo parcialni interesi držav članic, zlasti ob zavedanju, da so med potencialnimi kršitelji tudi gospodarske družbe, ki poslujejo v EU. Tako se varstvo človekovih pravic kaj naglo lahko umakne v ozadje ...118

Sklepno nekateri kritiki odstop od idealnega varstva človekovih pravic vidijo v »očitni« politični obarvanosti sprejetih aneksov,119 saj so bili na seznam dodani predvsem akterji iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije, torej geopolitičnih konkurentk EU.

(НЕ)ВКУСНО - И ТОЧКА 120

Četudi mestoma razglašeni so bili akti, ki jih je spočela smrt Sergeja Magnitskega, vse do lanskega februarja morda najboljši primer sinhroniziranega globalnega prizadevanja zaščite temeljnih človekovih pravic. Smrt ruskega revizorja je namreč v dotlej neslutenem obsegu poenotila največje demokracije in jih prisilila sprva k sankcijam zoper odgovorne državljane Ruske federacije, pozneje pa tudi posameznike onkraj njenih meja.

Svoji malodane zanemarljivi intenzivnosti navkljub je po svoji naravi obravnavana zakonodaja nekakšna predzgodba vsesplošnim sankcijam, ki so Rusijo zadele po njeni agresiji zoper Ukrajino. Verjameva, da bo njen prikaz v ospredje postavil ozadje izredno kompleksnega odziva svetovnih velesil.

***

Najin zapis bi v Rusiji obema podaril izključitev s fakultete, najverjetneje pa tudi zaporno kazen.121 Tako pač je, ko, kot piše Yeats, najboljši omahuje, a najslabši žehti od strastne silovitosti.

Zwei Menschen gehn durch hohe, helle Nacht.

SPROTNE OPOMBE

1 Russkiy mir, sl. ruski svet.

2 Po nekaterih ocenah sta Jelcina ob njegovem odstopu podpirala le še okoli dva odstotka prebivalcev. Glej Tran, A bold buffon, URL: https://www.theguardian.com/world/2007/apr/23/russia.marktran.

3 Rusija je v devetdesetih preživela dva poskusa državnega udara. Prvi avgusta 1991 je bi usmerjen proti sovjetskemu predsedniku Gorbačovu, drugi, ki mu je sledil čez dve leti, pa zoper reformistično Jelcinovo vlado. Glej Backhouse et al., 1991 Soviet coup attempt, URL: https://www.britannica.com/topic/1991-Soviet-coup-attempt in Sokolov, Kirilenko, 20 Years Ago, Russia Had Its Biggest Political Crisis Since the Bolshevik Revolution, URL: https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/10/20-years-ago-russia-had-its-biggest-political-crisis-since-the-bolshevik-revolution/280237/. Glej tudi Davies, ZGODOVINA EVROPE 2 (2013), str. 1060-1061.

4 Nekoliko morbidna podrobnost je, da so bile krogle izstreljene iz pištole znamke Makarov, orožja, priljubljenega pri agentih tako NKVD kot KGB. Glej Osborn, Moreton, Murder in Moscow: The shooting of Anna Politkovskaya, URL: https://www.independent.co.uk/news/world/europe/murder-in-moscow-the-shooting-of-anna-politkovskaya-419186.html.

5 Radioaktivni izotop polonija z masnim številom 210 in razpolovno dobo štirih mesecev in pol.

6 Litvinenku se pripisuje vloga utemeljitelja pojma »mafia state« (sl. mafijska država). Bombni napadi, ki so terjali več sto žrtev, so utrdili Putinov bliskovit prihod na oblast in zagotovili nadaljevanje čečenske krize. Glej BBC, Alexander Litvinenko: Profile of murdered Russian spy, URL: https://www.bbc.com/news/uk-19647226.

7 Med letoma 2000 in 2010 je bilo poleg Politkovske in Litvinenka umorjenih še več Putinovih nasprotnikov, med njimi Nustap Abdurakhmanov, Natalya Estemirova in Umar Israilov. Nobeden od umorov nikoli ni bil ustrezno preiskan.

8 Dehmel; Schoenberg Op. 4.

9 Yaffa, How Bill Browder Became Russia’s Most Wanted Man, URL: https://www.newyorker.com/magazine/2018/08/20/how-bill-browder-became-russias-most-wanted-man .

10 Aktivistično delničarstvo gradi na javnem izvajanju pritiskov na vodstva gospodarskih družb, ki vodijo neučinkovito in netransparentno poslovanje, pri čemer se poslužuje medijev. Browder je v desetletju delovanja HCM postal poznan po agresivnih tiskovnih konferencah, na katerih je razkrival nekorektno upravljanje z družbami, v katerih je sklad z investicijami pridobil vlogo manjšinskega delničarja . Glej Yaffa, How Bill Browder Became Russia’s Most Wanted Man, URL: https://www.newyorker.com/magazine/2018/08/20/how-bill-browder-became-russias-most-wanted-man.

11 Prav tam.

12 Prav tam.

13 Harding, Who was Sergei Magnitsky and how did UK sanctions come about? URL: https://www.theguardian.com/politics/2020/jul/06/who-was-sergei-magnitsky-and-how-did-uk-sanctions-come-about.

14 Blum, Obermaier, Radu, The Magnitsky Case, URL: https://panamapapers.sueddeutsche.de/articles/5728d557d7863f665c6eaa21/.

15 Aldrick, Russia refuses autopsy for anti-corruption lawyer, URL: https://www.telegraph.co.uk/finance/newsbysector/banksandfinance/6608505/Russia-refuses-autopsy-for-anti-corruption-lawyer.html.

16 BBC, Sergei Magnitsky death: Russian report blames officials, URL: https://www.bbc.com/news/world-europe-14047116.

17 Gre za svetovalno telo, ki predsedniku nudo podporo pri izvrševanju obveznosti, izvirajočih iz ustavno zagotovljenih človekovih pravic. Glej Presidential Councils, URL: http://en.kremlin.ru/structure/councils#institution-18 in BBC, Medvedev orders investigation of Magnitsky jail death, URL: http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/8376789.stm.

18 Preliminary conclusion of the working group on the study of circumstances of Sergey Magnitsky’s death,

the working group on civic engagement in judicial reform, the working group on citizen participation in prevention of corruption and and public safety, URL:https://www.russian-untouchables.com/rus/docs/Civil-Right-Council-conclusion-report-Executive-summary-ENG.pdf, str. 1.

19 Veljavna ruska kazenska zakonodaja je narekovala izpustitev pripornika na prostost, v kolikor v enem letu od priprtja zoper njega ni uveden sodni postopek.

20 Zadeva Magnitski et al. proti Rusiji z dne 27. novembra 2019.

21 ESČP je sklenilo, da so slabi pogoji, ki jim je bil Magnitski izpostavljen v priporu, dosegli intenzivnost mučenja, ki je prepovedano po 3. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Glej 190. – 194. točko obrazložitve.

22 Prav tam, 222. in 223. točka obrazložitve. ESČP je ugotovilo kršitev 5/III. člena EKČP, ne pa tudi 5/I., ki določa prepoved arbitrarnega odvzema prostosti (glej 202. – 205. točko obrazložitve).

23 Prav tam, 267. – 272. točka obrazložitve. Ruske oblasti so s tem kršile 2. člen EKČP.

24 Prav tam, 59. – 77. točka obrazložitve.

25 402(a)/VIII. člen Zakona o odgovornosti za vladavino prava Sergeja Magnitskega. Glej tudi BBC, Magnitsky wins Russian rights battle 10 years after his death, URL: https://www.bbc.com/news/world-europe-49481471.

26 402(a)/VIII. in 402(a)/X(B). člen Zakona o odgovornosti za vladavino prava Sergeja Magnitskega.

27 Trindle, The Magnitsky Flip-Flop, URL: https://foreignpolicy.com/2014/05/15/the-magnitsky-flip-flop/.

28 Ameriška podjetja so bila skladno z njim izpostavljena plačevanju višjih uvoznih tarif pri uvozu blaga iz držav, katerih režimi so množično kršili človekove pravice in temeljne svoboščine. Na seznamu takšnih držav so se tekom hladne vojne znašle praktično vse pripadnice vzhodnega bloka, po padcu komunizma pa sta na njem ostali le še (zlasti zaradi zagotovitve boljših pogajalskih izhodišč) Ruska federacija in Moldavija.

29 Congressional Record, letnik 158, št. 155 (5. december 2012), str. S7429.

30 Najbolj prominenten primer so vsekakor sankcije, ki so bile z Izvršilnim ukazom 13224 (Executive Order 13224) uveljavljene 23. septembra 2001 in v okviru katerih je bilo med drugim odvzeto premoženje vsem osebam, ki jih je ameriška oblast uvrstila na seznam podpornikov terorizma.

31 404(a). in 404(c)/III. člen Zakona. Predsednik seznam pripravi na podlagi informacij, ki mu jih posredujejo predsedniki (in člani) pristojnih komisij.

32 Pristojne komisije opredeli 403. člen Zakona.

33 Prav tam, 404((a)/I. člen.

34 V izvirniku je uporabljena sintagma extrajudicial killings, ki se pozneje pojavi tudi v Globalnem zakonu (primerjaj njegov 3(a)/I. člen). Odločila sva se za prevod “umori”, saj je tako kontekstualno najbolj smiselno – instiktivna slovenska ustreznica “zunajsodni poboji” po najinem stališču ni najbolj primerna, saj v slovenščini nakazuje na množična hudodelstva, v angleščini pa označuje kakršenkoli protipraven odvzem življenja (deliberate killing of individuals outside of any legal framework). Glej OHCHR, Special Rapporteur on extrajudicial, summary or arbitrary executions, URL: https://www.ohchr.org/en/special-procedures/sr-executions.

35 Prav tam, 404(a)/II(A). člen.

36 Prav tam, 404(a)/II(B). člen. Med relevantne mednarodno priznane človekove pravice in svoboščine Zakon eksemplifikativno uvrsti svobodo vesti, izražanja, združevanja in zbiranja ter pravico do poštenega sojenja in demokratičnih volitev.

37 Prav tam, 404(a)/III. člen.

38 Zanimiva je dikcija »violations of internationally recognized human rights«, ki jo gre po najinem stališču razlagati v smislu Evropske konvencije o človekovih pravicah, prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Splošne deklaracije človekovih pravic ter ne splošnih načel mednarodnega prava.

39 Poleg Magnitskega je v Zakonu neposredno omenjenih še več kot dvajset posameznikov, izpostavljenim protipravnim dejanjem ruskega režima, med njimi že omenjena Ana Politkovska, pa tudi umorjeni novinar Pavel Hlebnikov in bivši direktor Yukosa Mihail Hodorkovski. Glej 403(a)/XIII-XV. člen Zakona.

40 404(d). člen Zakona.

41 Smiselno pozneje pridobljenih.

42 404(d)/I. člen Zakona.

43 Kontekstualno gre sklepati na sodne postopke, ki jih začne tožilstvo Ruske federacije.

44 404(d)/II. člen Zakona.

45 Prav tam, 404/(d)/III. člen.

46 Prav tam, 405(a). člen.

47 Prav tam, 405(b). člen.

48 Prav tam, 406(a). člen.

49 2. člen Izvršilnega ukaza 13224 (Zvezni register, letnik 66, št. 186, 25. september 2001).

50 Yassin Abdullah Kadi in Al Barakaat International Foundation proti Svetu Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti, sodba v združenih zadevah C-402/05 P in C-415/05 P z dne 3. septembra 2008.

51 Odločitev je močno zaostrila razmerje med mednarodnim in evropskim pravom, saj je slednjemu dodelila primat nad prvim.

52 Zakonik o zveznih predpisih (Code of Federal Regulations, CFR) člen 501.807. Glej tudi: US Department of the Treasury, Filing a Petition for Removal from an OFAC List, URL: https://home.treasury.gov/policy-issues/financial-sanctions/specially-designated-nationals-list-sdn-list/filing-a-petition-for-removal-from-an-ofac-list.

53 Gre za tako imenovane Specially Designated Nationals (SDN) sezname, ki jih OFAC sestavi na podlagi že opredeljenih seznamov posameznikov (404(a). člen Zakona), zoper katere ameriške oblasti uvedejo sankcije.

54 Pred zveznimi sodišči lahko sankcionirani posameznik sproži postopek zoper OFAC na podlagi 704. člena Zakona o upravnem postopku (Administrative Procedure Act, APA).

55 Reuters, Factbox: Who's who on the U.S. Magnitsky list, URL: https://news.yahoo.com/factbox-whos-u-magnitsky-list-220046497.html. Glej tudi Kovalenko, Magnitsky List release: severe blow on Moscow-US ties, URL: https://web.archive.org/web/20130617090515/http://english.ruvr.ru/2013_04_12/Magnitsky-List-release-severe-blow-on-Moscow-US-ties/.

56 Dima Yakovlev (preimenovan Chase Harrison) je bil posvojen enaindvajsetmesečni ruski deček, ki je poleti 2008 zaradi vročinskega udara umrl v razgretem avtomobilu v virginijskem Herndonu. Njegovi ameriški posvojitelji so bili pozneje oproščeni uboja iz malomarnosti. Glej Englund, Russians say they’ll name their Magnitsky-retaliation law after baby who died in a hot car in Va., URL: https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2012/12/11/magnitsky-retaliation-man-baby/.

57 Glej BBC, Magnitsky case: Putin signs Russian ban on US adoptions, URL: https://www.bbc.com/news/world-europe-20857068.

58 Glej Stowe-Thurston, Nesterov, The Dima Yakovlev Law: Ethical Implications of the Russian Adoption Ban, URL: https://geohistory.today/dima-yakovlev-law-ethics/. Ukrep prepovedi posvojitve je bil ob uveljavitvi tarča tako tujih kot domačih kritik, Evropsko sodišče za človekove pravice pa je v zadevi A.H. et al. proti Rusiji z dne 17. januarja 2017 ugotovilo nedopustno diskriminatornost ruskega zakona v odnosu do ameriških državljanov.

59 Proces je bil prvi primer posthumnega sojenja v Ruski federaciji, Evropsko sodišče pa je v sodbi Magnitski et al. proti Rusiji z dne 27. novembra 2019 ugotovilo inherentno nepoštenost postopka in neskladnost s 6/I. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (glej 283. točko obrazložitve). V odsotnosti je bilo istočasno sojeno tudi Browderju, ki je bil obsojen na devet let zapora, Interpol pa je zavrnil rusko zahtevo po njegovi aretaciji z utemeljitvijo, da je bil proces izključno politične narave. Glej RFE/RL, Hermitage Capital's Browder Sentenced In Absentia By Moscow Court, URL: https://www.rferl.org/a/russia-browder-sentenced-magnitsky-act-/28945792.html.

60 Congressional Record, letnik 158, št. 155 (5. december 2012), str. S7429-S7445.

61 Greenacre, Magnitsky acts and the future of accountability for violations of international human rights law: An interview with Bill Browder, URL: https://www.universal-rights.org/blog/magnitsky-acts-the-future-of-accountability-for-violations-of-international-human-rights-law-an-interview-with-bill-browder/.

62 Glej predlog Globalnega zakona Magnitskega o odgovornosti za človekove pravice z dne 30. januarja 2015.

63 Primerjaj 3(b)/I. člen Globalnega zakona in 405. člen Zakona ter 3(b)/II. člen Globalnega zakona in 406. člen Zakona.

64 Globalni zakon je sicer začel veljati skupaj z Zakonom o odobritvi nacionalne obrambe za fiskalno leto 2017 23. decembra 2016, izvrševati pa se je začel šele leto dni pozneje z izdajo Izvršilnega ukaza 13818 (Zvezni register, letnik 82, št. 246, 26. december 2017).

65 Primerjaj 3(a)/I(A). člen Globalnega zakona s 404(a)/II(A). členom Zakona, 3(a)/I(B) člen Globalnega zakona s 404(a)/II(B). členom Zakona in 3(a)/II. člen Globalnega zakona s 404(a)/III. členom Zakona.

66 3(a)/III. člen Globalnega zakona.

67 Prav tam, 3(a)/IV. člen.

68 Congressional Record, letnik 158, št. 155 (5. december 2012), str. S7438.

69 Prav tam, str. S7439.

70 Lembergs (1953 -) je med letoma 1988 in 2021 opravljal funkcijo župana Ventspilsa, šestega največjega latvijskega mesta. V tem času je s podkupovanjem in pranjem denarja pridobil premoženje v vrednosti več deset milijonov eurov, zaradi česar je bil leta 2021 v Rigi obsojen na petletno zaporno kazen skupaj z zasego premoženja in denarno kaznijo. Februarja lani je bil po enem letu odslužene kazni ob plačilu varščine izpuščen na prostost. Glej: Arājs, Tiesa Lembergam piespriež piecus gadus aiz restēm un apcietina tiesas zālē, URL: https://www.delfi.lv/news/national/criminal/tiesa-lembergam-piespriez-piecus-gadus-aiz-restem-un-apcietina-tiesas-zale-plkst-1159.d?id=52956259.

71 Peevski (1980 -), poslanec bolgarskega parlamenta in medijski mogotec, je bil uvrščen na seznam sankcioniranih oseb zaradi “redne vpletenosti v koruptivna ravnanja, [...] s katerimi je pridobil nadzor nad ključnimi institucijami ter sektorji bolgarske družbe«. Glej US Department of the Treasury, Treasury Sanctions Influential Bulgarian Individuals and Their Expansive Networks for Engaging in Corruption, URL: https://home.treasury.gov/news/press-releases/jy0208.

72 Kanada je Zakon o pravičnosti za žrtve korupcije tujih uradnikov (Justice for Victims of Corrupt Foreign Officials Act), po vsebini praktično identičen Globalnemu zakonu, sprejela v sredo, 18. oktobra 2017. Predlog zakona je bil sicer v kanadski parlament poslan marca 2015. Glej Clark, All parties signal support for Magnitsky law to sanction Russian officials, URL: https://www.theglobeandmail.com/news/politics/all-parties-signal-support-for-magnitsky-law-to-sanction-russian-officials/article23617841/.

73 Britanski parlament je aprila 2017 sprejel Criminal Finances Act (2017 c. 22), s katerim je slično Globalnemu zakonu dopolnil Proceeds of Crime Act (2002 c. 29) iz leta 2002. Polno ime dopolnilnega zakona je An Act to amend the Proceeds of Crime Act 2002; make provision in connection with terrorist property; create corporate offences for cases where a person associated with a body corporate or partnership facilitates the commission by another person of a tax evasion offence; and for connected purposes.

74 EU annual report on human rights and democracy in the world in 2010, URL: https://www.eeas.europa.eu/sites/default/files/documents/2010_human-rights-annual_report_en.pdf.

75 Szép, Transnational Parliamentary Activities in EU Foreign Policy: The Role of Parliamentarians in the Establishment of the EU's Global Human Rights Sanctions Regime, URL: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jcms.13344.

76 Prav tam.

77 Nordijski svet je celo nakazal možnost sprejetja lastnega sankcijskega sistema, če na ravni EU do tega ne bi prišlo (glej: Youngs, The New EU Global Human Rights Sanctions Regime: Breakthrough or Distraction?, URL: https://carnegieeurope.eu/2020/12/14/new-eu-global-human-rights-sanctions-regime-breakthrough-or-distraction-pub-83415). Prav tako so neodvisno od prizadevanj za sprejem skupnega režima baltske države postavile lastno nacionalno »Magnitskijevo zakonodajo«, pri čemer so se v vidiku sankcioniranja omejile le na prepovedi izdajanja vizumov posameznikom, ki so odgovorni za umor Magnitskega (Portela, The EU human rights sanctions regime: unfinished business?, URL: https://www.researchgate.net/publication/352690463_The_EU_Human_Rights_Sanctions_Regime_Unfinished_Business).

78 Szép, Transnational Parliamentary Activities in EU Foreign Policy: The Role of Parliamentarians in the Establishment of the EU's Global Human Rights Sanctions Regime, URL: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jcms.13344. Še več - ravno nizozemski parlament je tisti, ki je vložil uradni predlog za sprejetje skupnega sankcijskega sistema na ravni EU.

79 Prav tam.

80 Prav tam. Eden izmed bolj angažiranih lobistov je bil ravno William Browder. Tekom prejšnega desetletja je o pomenu sankcioniranja ruskega ravnanja vztrajno prepričeval tako evropske poslance kot tudi poslance nacionalnih parlamentov evropskih držav.

81 Sprejeta je bila v četrtek, 14. marca 2019.

82 Povzeto iz memoranduma Evropske službe za zunanje delovanje, dostopnega na URL: https://www.eeas.europa.eu/eeas/questions-and-answers-eu-global-human-rights-sanctions-regime_en?page_lang=en#.

83 Zanimivo je EP v tem primeru odigral ključno vlogo pri sprejetju zakonodaje. Vzpostavil je namreč forum, prek katerega so lahko poslanci EP, lobiji in civilna družba izvajali pritisk na izvršilno in zakonodajno oblast EU, zlasti tako, da so od odgovornih zahtevali pojasnila in utemeljitve izbire zunanje politike. Več o tem v Szép, Transnational Parliamentary Activities in EU Foreign Policy: The Role of Parliamentarians in the Establishment of the EU's Global Human Rights Sanctions Regime, URL: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jcms.13344.

84 Države članice so pomemben del lastnih nacionalnih pristojnosti za sprejemanje sankcij prenesle na EU.

85 Eckes, EU global human rights sanctions regime: is the genie out of the bottle?, URL: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14782804.2021.1965556.

86 Prav tam. Glej tudi Portela, The EU human rights sanctions regime: unfinished business?, URL: https://www.researchgate.net/publication/352690463_The_EU_Human_Rights_Sanctions_Regime_Unfinished_Business.

87 Sem na primer sodijo sankcije, implementirane leta 2011 proti posameznikom v Iranu, odgovornim za zatiranje protestnikov, novinarjev, študentov in drugih, ki so opozarjali na kršitve v tej državi. Nadalje so v skupini tudi sankcije, sprejete istega leta proti osebam v Bosni in Hercegovini, ki s svojim delovanjem spodkopavajo suverenost, teritorialno integriteto ter ustavni red države in tako škodujejo Daytovskem mirovnem sporazumu, sklenjenemu leta 1995.

88 Med bolj znanimi sklopi v tej grupi sodijo sankcije proti Sirski arabski republiki (2013), Bolivarski republiki Venezueli (2017) in Ruski federaciji (2014). Naj omeniva še, da so bile slednje sprejete v luči protipravne ruske priključitve Krimskega polotoka in vseh nadaljnjih ruskih poskusov destabilizacije Ukrajine po Majdanski revoluciji.

89 Uredba Sveta EU 2016/1686 z dne 20. septembra 2016 o dodatnih omejevalnih ukrepih proti ISIL (Daesh) in Al-Kaidi ter fizičnim in pravnim osebam, subjektom ali organom, ki so z njimi povezani.

90 Uredba Sveta EU 2018/1542 z dne 15. oktobra 2018.

91 Uredba Sveta EU 2019/796 z dne 17. maja 2019.

92 Youngs, The New EU Global Human Rights Sanctions Regime: Breakthrough or Distraction?, URL: https://carnegieeurope.eu/2020/12/14/new-eu-global-human-rights-sanctions-regime-breakthrough-or-distraction-pub-83415.

93 Prav tam.

94 Aleksej Navalni je ruski opozicijski politik in aktivist, ki je zahodni javnosti postal znan s svojim razkrivanjem korupcije v Rusiji, zaradi česar naj bi bil leta 2020 zastrupljen z živčnim strupom. Glej tudi: Shuster, The man Putin fears, URL: https://time.com/6140102/alexei-navalny-russia-profile/ .

95 Youngs, The New EU Global Human Rights Sanctions Regime: Breakthrough or Distraction?, URL: https://carnegieeurope.eu/2020/12/14/new-eu-global-human-rights-sanctions-regime-breakthrough-or-distraction-pub-83415.

96 Več restriktivnih ukrepih in sankcijah EU na URL: https://www.eeas.europa.eu/eeas/european-union-sanctions_en.

97 2/I. člen.

98 Generalna klavzula primeroma navaja takšne kršitve, ki inter alia obsegajo trgovino z belim blagom in nasilje na podlagi spola. Glej 2/I(d). člen Uredbe.

99 Eckes, EU global human rights sanctions regime: is the genie out of the bottle?, URL: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14782804.2021.1965556. Ne glede na to si nevladne oganizacije prizadevajo, da bi se jo zaradi večje transparentnosti vključilo v Uredbo kot samostojno kršitev.

100 Ti mednarodni dokumenti so med drugim Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča.

101 3/I. in 3/II člen Uredbe. V Sklepu so bile predvidene tudi omejitve vstopa ali tranzita skozi ozemlje držav članic posameznikom, ki so vključeni na Seznam (2. člen Sklepa). Ker tovrstne sankcije sočasno niso bile vključene v Uredbo, je obveznost njihove uzakonitve prepuščena državam članicam – v tem vidiku se kaže nekolikšen upor evropskemu nadnacionalističnemu procesu (Eckes, EU global human rights sanctions regime: is the genie out of the bottle?, URL: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14782804.2021.1965556).

102 Prav tam, 4/I. člen.

103 Prav tam, 16/I. člen.

104 Letnar Černič, Utopija ali resničnost, URL: https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/277120.

105 Eckes, EU global human rights sanctions regime: is the genie out of the bottle?, URL: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14782804.2021.1965556. S tem se lahko prepreči dvojno viktimizacijo nedolžnih ljudi (najprej s kršitvami, opisanimi v uredbi, nato pa še s sankcijami EU). Po drugi strani se morebiti zastavi pomislek, ali ni ta vidik dejansko zrelativiziran. Glede na to, da med potencialno sankcionirane subjekte sodijo tudi na primer gospodarske družbe in banke, se posredno s tem prizadane tudi osebe, ki so vezane nanje.

106 Prav tam. Seveda je takšen argument diplomatski. Glede na to, da gre za ukrepe, usmerjene proti »vodilnim možem« v državi, se z njimi de facto tako antagonizira kot izolira tudi državo.

107 3/III. člen Uredbe

108 Eckes, EU global human rights sanctions regime: is the genie out of the bottle?, URL: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14782804.2021.1965556.

109 Portela, The EU’s new human rights sanctions regime: one year on, URL: https://theloop.ecpr.eu/the-eus-new-human-rights-sanctions-regime-one-year-on/.

110 Letnar Černič, Utopija ali resničnost, URL: https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/277120.

111 Eckes opozarja, da se ravno v tej pristojnosti Visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko kaže ključen skok v procesu nadnacionalizma ter centralizacije zunanje politike na ravni EU (Eckes, EU global human rights sanctions regime: is the genie out of the bottle?, URL: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14782804.2021.1965556).

112 5/I. člen Sklepa.

113 Spremembe so bile uvedene z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/371 z dne 2. marca 2021, Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/478 z dne 22. marca 2021, Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/2151 z dne 6. decembra 2021 in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/2195 z dne 13. decembra 2021. Prav tako je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/595 z dne 11. aprila 2022, ki ni bistvenega pomena za najino analizo, saj zgolj rešuje nekatera organizacijska vprašanja.

114 Več o tem: Maizland, China's Repression of Uyghurs in Xinjiang, URL: https://www.cfr.org/backgrounder/china-xinjiang-uyghurs-muslims-repression-genocide-human-rights.

115 Skupina Wagner je paravojaška najemniška organizacija, ki jo je vzpostavil ruski poslovnež Jevgenij Prigožin. V zadnjem času je skupina sprožila dodatne polemike zaradi svoje vpletenosti v Ruski agresiji na Ukrajini. (več o tem: Keating, The Wagner Group: Putin’s ‘chef,’ a Nazi-obsessed commando, and the story of the Kremlin’s private army, URL: https://www.grid.news/story/global/2022/10/04/the-wagner-group-putins-chef-a-nazi-obsessed-commando-and-the-story-of-the-kremlins-private-army/). Iz razlogov za uvrsitev na Seznam izhaja, da je opisana milica »odgovorna za hude zlorabe človekovih pravic v Ukrajini, Siriji, Libiji, Srednjeafriški republiki, Sudanu in Mozambiku.«

116 Eckes, EU global human rights sanctions regime: is the genie out of the bottle?, URL: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14782804.2021.1965556.

117 Youngs, The New EU Global Human Rights Sanctions Regime: Breakthrough or Distraction?, URL: https://carnegieeurope.eu/2020/12/14/new-eu-global-human-rights-sanctions-regime-breakthrough-or-distraction-pub-83415.

118 Letnar Černič, Utopija ali resničnost, URL: https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/277120.

119 Prav tam.

120 Ko McDonald’s obmolkne.

121 Po 207.3. členu Kazenskega zakonika Ruske federacije (Уголовный кодекс Российской Федерации, УК РФ), dodanem 4. marca 2022, je že samo poimenovanje ruske agresije z nazivom “agresija” ali “vojna” in ne “posebna vojaška operacija” (специальная военная операция) kaznivo dejanje, za katerega je med drugim predpisana do petnajstletna zaporna kazen. Glej tudi: BBC, Ukraine war: The Russian student under arrest for an Instagram story, URL: https://www.bbc.com/news/world-europe-64625127, in Vladimir Kara-Murza: Russian opposition figure jailed for 25 years, URL: https://www.bbc.com/news/world-europe-65297003.