Prihajajo nova pravila glede poročanja podjetij o trajnosti – kaj to pomeni za podjetja in na kaj vse se morajo pripraviti?
Evropska komisija (v nadaljevanju: EK) je 21. aprila 2021 sprejela predlog Direktive o trajnostnem korporativnem poročanju (angl. Corporate Sustainability Reporting Directive, v nadaljevanju: direktiva CSRD), ki bo nadomestil Direktivo o nefinančnem poročanju (angl. Non-financial Reporting Directive, v nadaljevanju direktiva: NFRD). Predlog direktive CSRD zajema vse pomembne okoljske (angl. »environmental«), socialne (angl. »social«) in upravljavske (angl. »governance«) (t.i. ESG) elemente ter si prizadeva povečati naložbe v okoljsko trajnostne dejavnosti podjetij po vsej Evropski uniji (v nadaljevanju: EU). Predlog direktive podpira tudi Evropski zeleni dogovor, nabor političnih ukrepov za boj proti podnebni krizi s preoblikovanjem EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno ter ogljično nevtralno gospodarstvo do leta 2050. Tristranske razprave med Evropskim parlamentom, Evropskim svetom in EK so privedle do začasnega političnega dogovora glede direktive CSRD,, ki sta ga 21. junija 2022 dosegla Evropski parlament in Evropski svet. Direktiva CSRD bo začela pravno veljati dvajseti dan po uradni objavi v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljevanju: Uradni list EU).
Razlogi za novo direktivo
Direktiva NFRD, ki spreminja računovodsko direktivo, je bila sprejeta leta 2014, vendar so morala podjetja prvič začeti poročati v skladu z njenimi določbami leta 2018 (za finančno leto 2017). V skladu z direktivo NFRD je EK najprej leta 2017 objavila pravno nezavezujoče smernice za poročanje podjetij, nato pa še leta 2019 objavila dodatne smernice za poročanje informacij, povezanih s podnebjem. Kljub sprejetim smernicam pa se poročanje in kakovost podanih informacij, ki jih razkrivajo podjetja v skladu z direktivo NFRD, niso bistveno izboljšale. Slednje je privedlo do zaveze EK, da bo predlagala revizijo direktive NFRD v Evropskem zelenem dogovoru in njenem delovnem programu za leto 2020.
Revizija direktive NFRD bo po mnenju EK pripomogla k uspešnemu izvajanju Evropskega zelenega dogovora in Akcijskega načrta za trajnostno financiranje, pri čemer so bistvenega pomena konkretnejše informacije podjetij o tveganjih in priložnostih glede trajnosti, ki so jim podjetja izpostavljena ter o njihovem vplivu na ljudi in okolje. Dodatno bo direktiva CSRD ustvarila priložnost, da se z digitalnimi tehnologijami korenito izboljšajo načini poročanja in uporaba informacij o trajnosti, ter odpravi trenutno zmedo pri podjetjih glede nenatančnosti sedanjih zahtev poročanja in velikega števila obstoječih zasebnih standardov ter okvirov poročanja.
Cilji direktive
Cilj direktive CSRD je:
izboljšati poročanje o trajnosti ter obenem bolje izkoristiti potencial evropskega enotnega trga za prispevanje k prehodu k popolnoma trajnostnemu in vključujočemu finančnemu ter gospodarskemu sistemu v skladu z Evropskim zelenim dogovorom in cilji Organizacije združenih narodov (OZN) glede trajnostnega razvoja;
zmanjšati sistemska tveganja za gospodarstvo;
zagotoviti zadostne javno dostopne informacije o tveganjih, ki jih zadeve v zvezi s trajnostjo predstavljajo za podjetja ter o vplivih podjetij samih na ljudi in okolje;
spremeniti status informacij o trajnosti, da bi bil bolj primerljiv s statusom finančnih informacij, pri čemer bi bile informacije o trajnosti bolj primerljive, zanesljive ter za uporabnika enostavno dostopne in na voljo z uporabo digitalnih tehnologij;
izboljšati dodeljevanje finančnega kapitala podjetjem oz. dejavnostim, ki obravnavajo okoljske, socialne in tudi zdravstvene izzive;
zmanjšati nepotrebne stroške poročanja o trajnosti za podjetja;
omogočiti podjetjem učinkovito zadovoljevanje naraščajočega povpraševanja po informacijah o trajnosti;
zagotoviti podjetjem jasnost in gotovost o tem, katere informacije o trajnosti je potrebno poročati in nenazadnje
olajšati pripravljavcem pridobivanje informacij, ki jih za namene poročanja potrebujejo od svojih poslovnih partnerjev (strank, dobaviteljev in podjetij v katera se vlaga).
Glavne novosti
Predlog direktive CSRD temelji na zahtevah poročanja o trajnosti iz direktive NFRD in jih revidira iz zgoraj navedenih razlogov ter dodatno iz razloga, da bi bile zahteve glede poročanja o trajnosti bolj usklajene s širšim pravnim okvirom za trajnostno financiranje, vključno z Uredbo o razkritju trajnostnega financiranja (angl. Sustainable Finance Disclosure Regulation, v nadaljevanju: SFRD) in Uredbo o taksonomiji (angl. EU Taxonomy Regulation).
Glavne novosti direktive CSRD so:
razširitev področja uporabe zahtev glede poročanja o trajnosti na dodatna podjetja, vključno z vsemi velikimi podjetji in podjetji, ki kotirajo na borzi (razen mikropodjetij, ki kotirajo na borzi);
podrobnejša opredelitev informacij, ki bi jih morala podjetja poročati o trajnosti;
zahteva, da poročajo podjetja v skladu z obveznimi standardi EU za poročanje o trajnosti;
zahteva po dajanju zagotovil o zanesljivosti informacij o trajnosti;
zagotavljanje, da so vse informacije objavljene kot del poslovnih poročil podjetij (enotno, celovito poročilo) in razkrite v digitalni, strojno berljivi obliki.
Direktiva CSRD spreminja štiri obstoječe zakonodajne akte, in sicer:
računovodsko direktivo (revidira nekatere obstoječe določbe in dodaja nekatere nove določbe glede poročanja o trajnosti);
uredbo in direktivo o reviziji (revidira obstoječe določbe z namenom, da bi bila zajeta revizija informacij o trajnosti);
direktivo o preglednosti (revidira določbe z namenom, da bi se področje uporabe zahtev glede poročanja o trajnosti razširilo tudi na podjetja, katerih vrednosti papirji kotirajo na reguliranih trgih).
Področje uporabe
Direktiva CSRD razširja področje uporabe zahtev glede poročanja o trajnosti na dodatna podjetja, in sicer na velika podjetja, ki izpolnjujejo dva od treh kriterijev: (i) imajo povprečno število zaposlenih v finančnem letu več kot 250 in/ali (ii) več kot 40 milijonov EUR čistega prihodka in/ali (iii) več kot 20 milijonov EUR bilančne vsote. Zavezanci na podlagi direktive CSRD so prav tako tudi vsa podjetja v EU, ki kotirajo na borzi, vključno z malimi in srednjimi (razen mikro podjetij). Zahteva po predložitvi poročila o trajnosti velja tudi za vsa podjetja s sedežem v tretjih državah, ki (i) več kot 150 milijonov EUR čistega prihodka ustvarijo v EU in (ii) imajo vsaj eno hčerinsko družbo ali podružnico v EU. Podjetja pa so po novem odgovorna tudi za ocenjevanje informacij na ravni svojih odvisnih podjetij.
Obseg zahtev poročanja
Trenutna ureditev predvideva poročanje o petih dimenzijah (spoštovanje človekovih pravic, družbena odgovornost in obravnava zaposlenih, varstvo okolja, raznolikost v upravnih odborih, boj proti korupciji in podkupovanju) ter za vsako dimenzijo poročanje o (i) politikah in uspešnosti teh politik, (ii) tveganjih in (iii) ključnih kazalnikih uspešnosti (angl. »key performance indicator«, v nadaljevanju: KPI). Direktiva CSRD uvaja dodatne zahteve in razširja obseg poročanja, in sicer podjetja morajo:
poročati o tem, kako zadeve v zvezi s trajnostjo vplivajo na njihovo delovanje, uspešnost in razvoj (»vidik od zunaj navznoter«, angl. »outside-in«) ter o njihovem vplivu na ljudi in okolje (vidik »od znotraj navzven«, angl. »inside-out«) – »dvojna pomembnost« (anlg. »double materiality«);
opredeliti postopek izbire bistvenih tem za zainteresirane deležnike;
razkriti informacije v zvezi z neopredmetenimi sredstvi;
podajati informacije, vključno s cilji in napredkom v okviru kratko-, srednje- in dolgoročnih obdobjih.
Uvedba obveznih standardov EU za poročanje o trajnosti
Direktiva CSRD določa, da bodo morala podjetja pri poročanju obvezno uporabiti sklop standardov EU za poročanje o trajnosti, ki jih bo na podlagi direktive sprejela EK v obliki delegiranih aktov. Priprava in razvoj teh standardov je bila zaupana Evropski svetovalni skupini za finančno poročanje (European Financial Reporting Advisory Group, v nadaljevanju: EFRAG). Marca 2021 je EFRAG objavil načrt za razvoj novih standardov poročanja o trajnosti, aprila 2022 pa je šla v javno posvetovanje prva serija osnutkov standardov. Prvi sklop standardov poročanja zajema tako zahtevo glede »dvojne pomembnosti« (angl. »double materiality«), kot tudi celoten spekter trajnosti, in sicer okoljska (angl. »environmental«), socialna (angl. »social«) in upravljavska (angl. »governance«) merila. Javno posvetovanje se je končalo v začetku avgusta 2022.
EFRAG bo po pregledu komentarjev, ki jih je prejel v okviru posvetovanja, dopolnil in uredil osnutek standardov ter le-tega posredoval EK. Slednja pa bo na podlagi četrtega odstavka 1. člena direktive z delegiranimi akti sprejela standarde za poročanje o trajnosti. Na ta način bodo standardi postali pravno zavezujoči za podjetja, ki morajo poročati v skladu z direktivo. EK naj bi zadevne standarde sprejela oktobra letos, vendar glede na trenutno situacijo – da niti predlog direktive CSRD še ni bil uradno sprejet in objavljen v Uradnem listu EU, lahko pričakujemo, da bodo tudi standardi sprejeti z zamudo.
Namen obveznih standardov EU za poročanje o trajnosti je predvsem izpolnitev zahtev vključujočega kroga deležnikov. Standardi zahtevajo, da so informacije, ki se poročajo razumljive, relevantne, reprezentativne, preverljive, primerljive in pošteno predstavljene. Prav tako direktiva opredeljuje, da morajo standardi poročanja o trajnosti ob upoštevanju področja posameznega standarda določiti informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o okoljskih (angl. »environmental«), socialnih (angl. »social«) in upravljavskih (angl. »governance«) (t.i. ESG) dejavnikih. Direktiva v četrtem odstavku 1. člena nadalje natančneje opredeljuje katere vse informacije je potrebno vključiti pri posameznih zgoraj navedenih dejavnikih – torej okoljskih, socialnih in upravljavskih.
Zagotavljanje kakovosti poročanja
Direktiva CSRD uvaja popolnoma novo zahtevo glede zagotavljanja kakovosti poročanja, in sicer daje pomembno vlogo zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem ter drugim neodvisnim ponudnikom storitev dajanja zagotovil v zvezi s trajnostnim poročanjem. Zakoniti revizor bo moral v skladu z direktivo podati zagotovilo o zanesljivosti poročanja o trajnosti – zakoniti revizor izvede posel dajanja omenjenega zagotovila, kar zadeva poročanje podjetja o trajnosti, vključno s skladnostjo poročanja o trajnosti s standardi poročanja, postopkom, ki ga izvaja podjetje za določitev informacij, sporočenih v skladu s standardi, uporabo oznak za poročanje o trajnosti in kazalniki sporočenimi v skladu z 8. členom Uredbe o taksonomiji.
Direktiva CSRD v okviru določb glede zagotavljanja kakovosti poročanja omogoča državam članicam EU, da vsem neodvisnim ponudnikom storitev dajanja zagotovil, akreditiranim v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, dovolijo, da na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila predložijo mnenje o poročanju o trajnosti. Mnenje o poročanju o trajnosti, ki ga izda neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil, ki ni zakoniti revizor, se objavi skupaj z letnimi računovodskimi izkazi in poslovnim poročilom. Z namenom poenotenja področja in zahtev v okviru zagotavljanja kakovosti poročanja, določbe direktive od držav članic EU zahtevajo, da le-te zagotovijo usklajene zahteve za vse osebe in podjetja, vključno z zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji, ki lahko podajo mnenje o dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnosti.
Začetek uporabe
Predlog direktive CSRD še ni bil uradno sprejet, najprej mora skozi formalni postopek sprejetja zakonodaje na ravni EU. Ko bo predlog formalno sprejet, bo direktiva začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU. V nacionalno zakonodajo držav članic EU bi morala biti prenesena (na podlagi trenutnega besedila) do 1. decembra 2022. V slovenski pravni red bo direktiva prenešena v Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Trenutni predlog direktive CSRD predvideva, da naj bi se direktiva začela uporabljati v treh fazah, in sicer:
s 1. januarjem 2024 (za finančno leto 2023) za podjetja, za katera že velja Direktiva o nefinančnem poročanju (NFRD);
s 1. januarjem 2025 (za finančno leto 2024) za velika podjetja, za katera Direktiva o nefinančnem poročanju (NFRD) ne velja, vendar jih po novem predlog CSRD opredeljuje kot zavezance;
s 1. januarjem 2026 (za finančno leto 2025) za MSP, ki kotirajo na borzi, za majhne in nekompleksne kreditne institucije ter lastne zavarovalnice, ki kotirajo na borzi.
Na tem mestu je potrebno opozoriti, da se bo po vsej verjetnosti besedilo direktive glede roka prenosa v nacionalno zakonodajo in roka začetka uporabe direktive spremenilo, saj na ravni EU zamujajo s sprejetjem direktive. V luči tega nekateri ocenjujejo, da naj bi se rok za začetek uporabe direktive in s tem obveznost poročanja o trajnosti iz 1. januarja 2024 (poročanje za finančno leto 2023) premaknil na 1. januar 2025 (poročanje za finančno leto 2024). Prav tako naj bi EK sprejela obvezne standarde za poročanje o trajnosti v okviru delegiranih aktov šele marca 2023 in ne, kot predvideno, oktobra letos.
Kaj direktiva pomeni za podjetja?
Pomeni velik korak naprej v okviru poročanja podjetij o trajnosti z daljnosežnimi posledicami tako za podjetja na individualni ravni, kot tudi za prihodnost poročanja o trajnostnem razvoju – tako v EU, kot tudi po svetu. Podjetja, regulatorji, revizorji in oblikovalci standardov bodo morali posvetiti veliko časa in predvsem sredstev, da se pripravijo na izvajanje direktive, in to v zelo kratkem časovnem obdobju. Od podjetij se bo predvsem pričakovalo, da razkrijejo bistveno več informacij povezanih s trajnostjo, poslovnimi modeli, strategijami (kratko-, srednje- in dolgoročnimi) in dobavnimi verigami, kot pa je to veljajo do sedaj. Podjetja bodo morala zagotavljati informacije glede kapitala, ki naj bi verodostojno dokazoval trajnostno uspešnost podjetja, ter preoblikovati bodo morala številne procese znotraj svojega delovanja. Spremeniti pa bodo morala tudi način komuniciranja s širšo javnostjo in ostalimi relevantnimi deležniki. Pomembno je, da se podjetja zavedajo pomembnosti direktive in obseg zagotovitve dodatnih razkritij, ki jih bodo morala zagotavljati v svojih poročilih. Vse razkrite informacije o trajnosti bodo morale biti usmerjene v prihodnost, ob enem pa bo potrebno poročati tudi informacije za nazaj. Informacije bodo morale biti kvalitativne in kvantitativne. Z uporabo obveznih standardov poročanja o trajnosti bodo podjetja v svojih poročilih razkrila vse potrebne informacije tudi glede njihove uspešnosti in vpliva na okoljske (angl. »environmental«), socialne (angl. »social«) in upravljavske (angl. »governance«) (ESG) dejavnike ter nenazadnje na ta način zagotovila vir informacij, ki zanima zainteresirane deležnike.
Direktiva uvaja veliko sprememb in dodatnih zahtev za podjetja (kot je opisano natančneje že zgoraj v prispevku), zato bi se morala le-ta že sedaj začeti aktivno pripravljati na njeno izvajanje. Pomembno je, da se seznanijo s predlogom direktive in razmislijo, kaj njene zahteve pomenijo za njihovo poslovanje na praktični ravni. Začeti morajo razmišljati o načinu identificiranja in zbiranja informacij, povezanih s trajnostjo, obvladovanjem okoljskih (angl. »environmental«), socialnih (angl. »social«) in upravljavskih (angl. »governance«) tveganj (t.i. ESG tveganja), pripravljati politike ESG na ravni podjetja ter določiti cilje in KPI-je z možnostjo ponovne ocene njihove ustreznosti. V okviru priprave na sprejem direktive, naj podjetja spremljajo tudi pripravo obveznih standardov EU za poročanje o trajnosti, ki jih pripravlja EFRAG. Na ta način bodo na tekočem tudi glede zahtev na področju standardov. Preko osnutkov dokumentov, razlagami in sporočili s strani EFRAG lahko že bistveno prej spoznajo kako naj bi standardi tudi verjetno izgledali.
Trenutne ocene kažejo, da bo približno 49.000 podjetij v EU moralo v prihodnje poročati o informacijah vezanih na trajnostni razvoj, v primerjavi z 11.600 podjetij, ki jih trenutno poroča o tem. Direktiva sicer poudarja, da se podjetja že sedaj soočajo z naraščajočimi stroški za zagotavljanje informacij o trajnosti zaradi povpraševanja zainteresiranih deležnikov. Posledično bi lahko podjetja učinkovito prihranila z uporabo standardov, odvisno od njihove velikosti, na podlagi tega, da standardi odpravljajo potrebo po dodatnih zahtevah po informacijah. Medtem ko je cilj direktive »zmanjšati nepotrebne stroške poročanja o trajnosti za podjetja«, se ocenjuje, da bodo imeli pripravljavci poročil znatne enkratne stroške in ponavljajoče se letne stroške za uskladitev z direktivo.
