Na področju digitalizacije pravnega sektorja se vse več pozornosti namenja pametnim pogodbam. Ta nova oblika sklepanja pravnih poslov pa poleg koristi prinaša tudi nemalo pravnih izzivov.
All in civilno pravo
Z uveljavitvijo izrednih ukrepov, katerih vsebina je omejitev gibanja, obratovanja storitev in delovanja služb, so za posameznike nastopile ovire, ki močno otežujejo možnost uveljavljanja pravic v sodnih postopkih, kar je bistveno za uveljavljanje znotraj materialnopravnih prekluzivnih rokov. Pravna posledica ustavitve teka roka pa je bila uveljavljena skoraj dva tedna kasneje. Zato se postavlja vprašanje, kako uveljavitev izrednih ukrepov vpliva na tiste materialnopravne prekluzivne roke, ki so iztekli v vmesnem času med začetkom učinkovanja izrednih ukrepov omejevanja javnega življenja in uveljavitvijo prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ.
Zaradi epidemije virusa SARS-CoV-2 so bili sprejeti številni izredni ukrepi, ki pomembno vplivajo na obstoječa pravna razmerja. To še posebej velja za trajajoča pogodbena razmerja, katerih nastanek sega v čas pred uvedbo izrednih ukrepov in katerih dogovorjeni čas trajanja naj bi segal v čas, ko bodo, kot si verjetno vsi želimo, ti izredni ukrepi prenehali veljati. Med trajajočimi pogodbenimi razmerji so še posebej izpostavljena najemna (zakupna) razmerja, saj vsebina nekaterih izrednih ukrepov neposredno učinkuje na pričakovanja, ki so jih imela stranke pri sklepanju teh pogodb. Zato se upravičeno postavljajo vprašanja, ali izredni ukrepi vplivajo na vsebino pravic in obveznosti pogodbenih strank najemne pogodbe.
Stvarno pravo kot ena najstarejših pravnih panog je tradicionalno izrazito nacionalne narave. Za razliko od pogodbenega prava, kjer so se že pred drugo svetovno vojno z Ernestom Rabelom na čelu, pojavile ideje enotne meddržavne ureditve, se je na področju stvarnega prava o poenotenju začelo govoriti šele pred kratkim. Z razvojem Evropske unije in težnjami po čim večji ekonomski integraciji v zadnjem času, med drugim, v ospredje prihaja tudi vprašanje harmonizacije nekaterih stvarnopravnih institutov (predvsem zavarovanj terjatev), ki vplivajo na notranjo trgovino. Članek poskuša prikazati nekatere težnje po poenotenju in opozoriti na vprašanje kompatibilnosti skupnega trga s temeljnimi načeli stvarnega prava, ki jih poznamo še iz časov rimskega prava.