Pravno (ne)urejanje izpita za čoln
Pravilnik o upravljanju s čolni (v nadaljevanju: Pravilnik)1 je tisti del pomorske zakonodaje, v katerega pogledate pred začetkom poletne sezone, ko se končno odločite, da boste opravili izpit za voditelja čolna (v nadaljevanju: izpit) in se pridružili približno 108.520 slovenskim in neštetim tujim pomorščakom.
Seveda pa bi bilo neživljenjsko misliti, da nekdo zares pogleda v Pravilnik, ko se odloči za ta korak (tudi jaz nisem), saj je veliko priročnejše le opraviti internetno iskanje za potrebne korake pridobitve izpita. Tako med morjem ponudnikov teoretičnih tečajev najdemo povezavo do spletne strani e-uprave, ki nam sporoči potek postopka za prijavo in nekaj najpomembnejših določil 4. člena Pravilnika: minimalno starost kandidata za izpit, opredelitev čolna kot plovila, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov, in dejstvo, da tečaj za voditelja čolna ni obvezen. Zakaj nas potem že na prvi strani Google iskanja preplavi število ponudnikov tečajev?
Pravilnik, ki je začel veljati leta 2005, je s svojo derogacijsko klavzulo povzročil prenehanje veljave Pravilnika o izpitu za voditelja čolna in preizkusu znanja za upravljanje čolna2, ki je nekoč urejal področje opravljanja izpita. Od svojih začetkov 2005 pa je bil Pravilnik kot nešteti drugi akti podvržen spremembam, glavni iz leta 2009 in 2022. In ravno leta 2009 je bil črtan 5. odstavek o izvajalcih tečajev, ki je nekoč določal pogoje, način vložitve prošnje in vsebino pooblastila za usposabljanje kandidatov za opravljanje izpita. Ena izmed nosilk takšnega pooblastila je bila tudi navtična šola Spinaker, ki še danes nudi navtično izobraževanje. V pogovoru z njenim predavateljem Tomažem Gregorčičem je beseda nanesla na del črtanega 5. odstavka 30. člena,2 ki je določal; da mora imeti predavatelj opravljen izpit za pomorščaka ladje trgovske mornarice Republike Slovenije v krovni službi ali izpit za častnika v strojni službi. Gre za pogoj, ki je bil po mnenju T. Gregorčiča veliko prestrog, saj je ustvaril omejen krog predavateljev s širokim krogom znanja, ki se je raztezal onkraj predmeta izpita. A člen ni bil črtan, da bi zagotovili širši nabor predavateljev, razlog je bil pravni: brez ustrezne zakonske podlage v Pravilniku, ki bi pomenila uvedbo obveznih tečajev, regulacija izvajalcev tečajev ni mogoča. Tako imamo danes dve možni poti priprave na izpit: ali se kot večina odločimo za obisk tečaja, ali pa se na izpit pripravimo sami. Za katero izmed poti se odločimo pri pripravi na prvi pogled ne igra vloge pri naši uspešnosti, zato s tega vidika niti na Ministrstvu za infrastrukturo, niti pri Spinakerju ne zaznavajo potrebe po uveljaviti obveznih tečajev. A vseeno, če izberemo prvo pot, smo po spremembi Pravilnika po letu 2009 soočeni s prenasičenostjo trga ponudnikov in vprašljivostjo njihove usposobljenosti, ki pomeni nizko kakovost tečajev. T. Gregorčič ugotavlja, da imajo posledično težave pri opravljanju izpita ravno tisti kandidati, ki obiskujejo tečaje, na katerih ne razložijo vseh vsebin izpita, ob njihovem zaključku pa so osebe prepuščene samim sebi. Lahko takim kandidatom očitamo nespametno izbiro ponudnika, ali pa je problem širši, saj opozarja na dejstvo, da lahko takšne tečaje izvaja praktično vsak, kar pa terja pravno ureditev? Pravno ureditev, ki bi tokrat, če zakonodajalec ne želi ponoviti svoje napake, predpostavljala obveznost tečajev. Podporo takšni ureditvi je za Radio Koper letos izrazil tudi direktor Uprave za pomorstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju: UPRS), ki je organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo, Jadran Klinec, ki je dejal, da bi za predavatelje brez predhodne pomorske izobrazbe uvedel predhodno preverjanje strokovnega in pedagoškega znanja. Smernice za takšno urejanje pa že ponuja Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, pooblastilih in opravljanju straže pomorščakov, ki jo je sprejela Mednarodna pomorska organizacija.3
Pomen, da je podporo zakonski ureditvi vprašanja izrazil eden izmed vodilnih UPRS, pa ni neznatna, saj je ravno Uprava tista, ki ima v rokah domeno izpitov. Člani izpitne komisije so delavci UPRS, katerih raven znanja določa 2.a člen Pravilnika, ki je bil prav tako dodan s spremembo 2009.
Na izpitu lahko pričakujemo vprašanja iz sledečih vsebinskih sklopov: pravila izogibanja trčenja na morju, pomorski predpisi, osnove navigacije, osnove motoroznanstva in morska dela ter veščine. Za razliko od vozniškega izpita, ki sicer predpostavlja teoretično predznanje, a pri katerem kot odločujoča obvelja praktična vožnja, izpit za voditelja čolna ne predvideva plutja po morju kot del njegove vsebine. Na Ministrstvu za infrastrukturo vseeno ocenjujejo, da so osebe, ki opravijo izpit, sposobne varno upravljati s plovilom. Enakega mnenja pa ni vsak. Ena izmed njih je bila tudi moja voznica s Prevozi.org, ki mi je na poti od Kopra do Ljubljane ob trenutku, ko sem ji povedala, da je bil razlog mojega izleta opravljanje izpita, dala kot dolgoletna jadralka jasno vedeti, da narejen izpit še ne pomeni znanja za (varno) plovbo.
A ob njenem svarilu se nam ponovno zastavi vprašanje, ki se je nam predhodno zastavilo že pri tematiki tečajev: ali gre za pravno praznino?
Če izhajamo iz Pavčnikove opredelitve pravne praznine,4 gre za takšno družbeno razmerje, ki je tako pomembno, da bi moralo biti pravno urejeno, a ni. Pri tem pa ne smemo kot pravno praznino označiti razmerja, ki je načrtno neurejeno, kajti njegov predmet je svobodno človekovo delovanje. Tako lahko razločujemo dve možnosti, ki izhajata iz trenutne pravne ureditve Pravilnika: nenačrtno neurejenost ali pravno praznino, katere obstoj priznava moja prevoznica in pa načrtno neurejenost, ki jo zagovarja ministrstvo. Odločitev, kateri izmed njiju priznamo legitimnost, je odločilna za področje pravnega (ne)urejanja.
Če se odločimo za prvo, govorimo o pravni praznini, ki jo moramo zapolniti, pri tem pa smo soočeni s problematiko kategorizacije plovil. V nasprotju z motornimi vozili, katerih osnovno delovanje temelji na enakem principu in s tem enaki konstrukciji, pri plovilih namreč temu ni tako. Ne da bi se spuščali v podrobnosti njunega delovanja, lahko sklepamo, da znanje upravljanja z jadrnico ni enako znanju upravljanja z motornim čolnom. Britanski zakonodajalec je tisti, ki se je v nasprotju s številnimi drugimi (tudi slovenskim) odločil za pravno urejanje. V vodah te države je mogoče pluti s certifikatom RYA (angl. Royal Yachting Association),5 ki je eden izmed mednarodno najuglednejših in priznanih certifikatov. Glede na vrsto plovila in izkušenost je mogoča pridobitev različnih stopenj tega potrdila, a vsi so sestavljeni tako iz teoretičnega in praktičnega dela. Praktičnega dela, kjer bo testirano naše znanje vodenja in ravnanja s čolnom v različnih situacijah, in ne zgolj v teoriji kot v Sloveniji.
Slovenija se je torej odločila za drugo možnost. Področje praktičnega dela izpita je načrtna neurejenost, kar pomeni, da pravno urejanje ni potrebno. A če pravno urejanje ni potrebno in ni prava, ki bi zagotavljal varnost na morju, ali to pomeni, da smo priča velikemu številu nesreč na morju?
Statistika pravi drugače. Postavimo na stran nesreče, ki se zgodijo na ladjah, ki so tudi delovno okolje in ostale izredne dogodke, kot so poginule živali, vaje, prijava onesnaženj, ki to dejansko niso, »near miss« situacij ladij, ki so jih na UPRS dolžni obravnavati. Osredotočimo se na izredne dogodke v katere so vpleteni čolni. Če bi mislili, da je njihovo število visoko zaradi pomanjkanja prakse voditeljev čolnov bi hitro ugotovili, da se motimo. Nesreč s čolni je relativno malo, največkrat gre za nesreče pri privezu plovila, pogoste pa so tudi tiste, ki so plod podcenjevanja vremenskih razmer. Tudi če bi odgovornost za njih želeli predpisati nosilcem ponarejenih potrdil, bi ugotovili, da so ta odkrita pri redni kontroli na morju in ne pri posredovanjih ob izrednih dogodkih. Uprava s sodelovanjem policije odkrije letno od 20 do 40 ponaredkov, dodatno ocenjuje, da je v obtoku vsaj 5 odstotkov takšnih, ki so ponarejeni. Problematika, s katero so se soočili z drugo večjo spremembo Pravilnika leta 2022. Zadnja sprememba Pravilnika predvideva prehod iz starih potrdil, ki jih je zaradi njihove oblike »plastificiranih kartončkov« lažje poškodovati med plovbo in pa tudi ponarediti, na nova polikarbonata potrdila, ki jih lahko za stare zamenjamo od 1. oktobra 2023 do 1. oktobra 2028.
Dejstvo je, da za varnost na morju skrbi UPRS s postavijo rumenih boj za označitev plavalnih voda, informiranjem plovcev s podeljevanjem zgibank o pravilih plovbe, plavalnih vodah in različnih prekrških ter pa tudi z gostovanjem v oddajah Dobro Jutro in Primorska kronika na programu TV Koper, kjer gledalcem predstavljajo navtične teme. Dodatno se posamezniki v veliki večini po opravljenem izpitu odločijo za obisk praktičnega tečaja, pri Spinakerju pa omenjajo tudi druge možnosti, kot je na primer ura plovbe pri sosedu pomorščaku ali pa že pridobljeno znanje ob plovbi s starši.
Iz navedenega torej izhaja pritrditev načrtni neurejenosti kot smiselni. Smiselni, ker področje praktičnosti upravljanja s čolnom v Sloveniji sodi v domeno človekovega svobodnega delovanja. (Pravni) paternalizem države ali bolj splošno rečeno njen pokroviteljski odnos do razsodnega posameznika skozi zakonodajno urejanje je legitimen, ko gre za varstvo posameznika. Svobodno ali avtonomno ravnanje posameznika bi bilo, kot izhaja iz Utlitiarizem in O svobodi (John S. Mill), legitimno omejiti, če bi ravnal v škodo drugih.6 Praksa in statistika pa takšno ravnanje zanikata in priznavata majhno število nesreč na morju. Pravno urejanje je tako nelegitimno. In s tem ni nič narobe, kajti pravo ne more biti vedno odgovor, kajti če bi bilo, bi izgubilo svojo vrednost.
SPROTNE OPOMBE
1 Pravilnik o upravljanju s čolni, Ur. l. RS, št. 42/05, 103/05, 104/09, 39/18, 94/22 in 34/23.
2 Pravilnik o izpitu za voditelja čolna in preizkusu znanja za upravljanje čolna, Ur. l. RS, št. 42/00, 87/00, 42/05 in 94/22.
3 Širok, Lea: Nizka kakovost tečajev za voditelja čolna vse večji problem, URL: https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/zgodbe/nizka-kakovost-tecajev-za-voditelja-colna-vse-vecji-problem/676668.
4 Pavčnik: TEORIA PRAVA (2021), str. 311-326.
5 Royal Yachting Association: Courses & qualifications, URL: https://www.rya.org.uk/training.
6 Skočir: Paternalizem in moralizem v pravu (2020), URL: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=139669&lang=slv, str. 5-19, 28-32.
