Pravo in kripto – Dva različna svetova v istem vesolju

Pravo in kripto – Dva različna svetova v istem vesolju

Avtor: Nik Sadiković[1]

Izvleček: Članek obravnava tematiko prava in kripto-tehnologij. Opisuje razvoj regulacije kripta, pametne pogodbe, bodočo uredbo MICO ter ponudi avtorjev vpogled in mnenje, kam se bo pravo razvilo v prihodnosti in zakaj, so države tako dolgo čakale pri pravnem urejanju tega področja.

Ključne besede: kripto, pravo, MICA, pametne pogodbe, kriptovalute, tokeni, decentrilizirani finančni sistemi, anti-money-loundering (AML), know-your-costumer (KYC), blockchain.

Kaj imata skupnega veda, ki je stara že na tisoče let in tehnologija, ki se je pojavila šele v zadnjem desetletju? Večina ljudi bi odgovorila da nič, a moj namen na tem mestu je, da dokažem, kako se motijo. Splošna ideja je, da se s kripto-tehnologijo ukvarjajo v veliki meri kriminalci, in sicer zaradi velikega pomankljaja pravne regulacije. Mogoče je to držalo še nekaj let nazaj, a dandanes je situacija popolnoma obratna. Kripta danes brez prava tako rekoč ni več.

Leta 2009, eno leto po tem, ko je Satoshi Nakamoto objavil svoj beli papir [2](angl. white paper), je svet prvič videl kriptovaluto… govorim o bitcoinu. Ideja Nakamota[3] je bila, ustvariti finančni ekosistem, ki bi bil popolnoma decentraliziran in neodvisen od držav, zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo države začele regulirati to novo nastalo tehnologijo. Zanimivo pa je, da so prvi zametki regulacije prišli od samih ponudnikov kripta in ne od držav. Direktor Electroneuma Richard Ells in njegova ekipa so se leta 2018 odločili, da bo ETN[4] postal skladen z pravili poznavanja svoje stranke (angl. know-your-costumer/KYC) in pravili o preprečevanju pranja denarja (angl. anti-money-loundering/AML). Koncepta KYC in AML sta v pravu že dobro ustaljena, pa še vedno marsikdo, predvsem pa mladi študenti prava, tega pogosto ne poznamo. Poznavanje svoje stranke pomeni, da mora institucija, ki se na grobo rečeno ukvarja z denarjem in finančnimi instrumenti, pozanimati s kom posluje. Tako morajo na primer banke vsakič, ko si želi nekdo odpreti račun pri njih, izvesti vrsto testov in postaviti nekaj vprašanj, s katerimi identificirajo posameznika. To je pomembno zato, da se prepreči goljufije, pranje denarja in financiranje terorizma. Najpogosteje se KYC izvede tako, da mora oseba predložiti osebni dokument z fotografijo. Po drugi strani pa AML specifično skrbi za to, da se preprečuje pranje denarja. To se dela tako, da na primer oseba pojasni od kod mu denar. Primer: če bi študent tretjega letnika prava, ki je brez prihodkov, na banko nesel dvajset tisoč evrov, bi seveda prvo vprašanje bilo, od kod mu ta denar. V kolikor ta »bogati« študent ne bi znal pojasniti izvora svojega premoženja, bi banka verjetno depozit zavrnila in sprožila ustrezne postopke. Vprašanje pa je, zakaj sta ta dva mehanizma tako pomembna v kriptu. Odgovor je preprost… kriptovalute so idealni način za izvedbo ilegalnih transakcij, saj so zasnovane tako, da nihče pravzaprav ne more vedeti, kdo si lasti koliko kriptožetonov in kaj z njimi počne. Kot že povedano, je bistvo kripta to, da gre za decentralizirano valuto, nad katero naj ne bi nihče imel nadzora, zato je edina možnost, da ponudniki kripta vsakič, ko si nekdo želi kupiti recimo kriptožeton, izvedejo KYC in AML.[5]

Pametne pogodbe

Kripto sistemi delujejo na tako imenovanem blockchainu, na katerega se lahko veže mnogo funkcij. Ena od teh so na primer pametne pogodbe (angl. smart contracts). Pametne pogodbe so logične operacije, ki se izvajajo na blockchainu popolnoma samostojno in avtomatsko. Njihova prednost je, da ne potrebujejo nadzora. Za lažje razumevanje si zamislimo sledeči primer: recimo, da podjetje X želi zbrati kapital, da izvede nek velik projekt. Lahko gre do banke ali investitorjev, lahko pa izvede ICO (initial coin offering) s pomočjo pametne pogodbe. Ljudje bi potem prispevali neke denarne vložke preko pametne pogodbe, ki pa bi imela notri zapisano, koliko evrov mora nekdo prispevati, da dobi neko število tokenov. Tako podjetje, zelo podobno kot delniška družba z izdajo delnic, pridobi kapital za ta novi projekt, investitorji pa tokene, ki jih lahko porabijo za raznorazne namene, recimo udeležbo pri dobičku podjetja X iz tega projekta. Mogoče tu še na hitro pojasnim razliko med kriptovalutami in tokeni. Kriptovalute so namenjene izključno finančnim transakcijam, kot na primer plačevanju in nakazovanju, tokeni pa lahko imajo mnogo več funkcij, kot na primer NFT-ji, kateri predstavljajo neko edinstveno sredstvo, recimo sliko ali grafiko. Vrnimo se na pametne pogodbe. Ves ta proces je popolnoma avtomatiziran, vprašanje pa je, ali so take pametne pogodbe tudi obvezne oziroma ali jim pravo pripisuje obvezno naravo. Načeloma jih pravo šteje za obvezne, v kolikor dosegajo osnovne kriterije obligacij. V ZDA trenutno velja, da morajo pametne pogodbe vsebovati vsaj: a) ponudbo, b) sprejem ponudbe, c) obema strankama pametne pogodbe mora biti ponujena neka vrednost. Obenem velja tudi splošno pravilo, da pametne pogodbe, ki tečejo po blockchainu ne smejo biti v nasprotju z pozitivnim pravom… torej obravnava se jih kot navadne pogodbe. Problem pri pametnih pogodbah je, da če kršijo zakon, jih je praktično nemogoče spremeniti, zaradi narave tehnologije blockchaina, zato je take kršitve izredno težko sanirati. Najbolj smiselno je, da podjetje, ki zbira denar z pametnimi pogodbami, preprosto ugasne celoten protokol, sestavi novo pogodbo, ki vrne stvari v prejšnje stanje ter nato požene tretjo pametno pogodbo, ki je identična prvi, le s to izjemo, da tu odpravijo kršitve, ki so bile prisotne v prvi. Zato je zelo pametno, da kot investitor shranite kodo prvotne pogodbe, saj bo, če pride do zgoraj opisane situacije, dokazovanje prvotnih pogojev pametne pogodbe na sodišču olajšano.[6]

MICA

Konec leta 2024 lahko vsi Evropejci pričakujemo prihod nove zakonodaje na evropski ravni, in sicer prihod uredbe z imenom MICA [7]( The Markets in Crypto Assets Regulations). Gre za eno izmed prvih in najobsežnejših zakonodaj na področju kripta na svetu. Njen primarni namen je zaščititi predvsem investitorje oziroma kupce in ohraniti primat monetarnega sistema, kot ga poznamo danes, saj so nekateri produkti kripta na las podobni našemu »denarju«. V kolikor bi se tej produkti preveč razširili in ne bi bili regulirani, bi lahko prišlo do sesutja monetarnega sistema, a nekaj več o tem v nadaljevanju. Zelo pomembno je, da MICA ne regulira novega digitalnega evra, ki si ga želi uvesti Evropska centralna banka ( v nadaljevanju: ECB). Prav tako ne velja za:

- kripto sredstva, ki se jih ne da prenesti na druge uporabnike,

- za NFT-je (gre za tokene, ki se jih ne da zamenjati za druge… od tod tudi ime Non Fungible Token),

- za finančne inštrumente, za katere velja MiFid II[8],

- kripto produkte, ki jih lahko štejemo za zavarovalniške ali pa upokojitvene produkte.

Kaj pa potem sploh prinaša novega? Bistvo MICE je to, da bo razdelila kriptotokene na tri temeljne oblike: Prva temeljna oblika se imenuje token vezan na neko vrednost (angl. asset-referenced token/ ART). Bistvo teh tokenov je, da so vezani na neko sredstvo (recimo na nepremičnino) ali pa neko valuto, kot je na primer evro in obljubljajo stabilno ceno. Druga temeljna oblika so e-denar tokeni (angl. e-money tokens/EMT), katerih primarna funkcija je, da se jih uporabi kot plačilno sredstvo, prav tako pa obljubljajo stabilno vrednost s tem, da bodo vezani na neko valuto. Tretja in mogoče najširša oblika pa so tokeni, ki niso ne ART-ji in ne EMT-ji. To so na primer uporabnostni tokeni (angl. utility tokens), katerih funkcija je to, da omogočajo dostop do nekih digitalnih produktov ali pa storitev, ki jih ponuja izdajatelj tega tokena. Bistveno za uporabnostne tokene je, da jih lahko sprejema samo njihov izdajatelj in nihče drug. MICA je zelo obsežna in kompleksna, zato se tu ne bom spuščal v njeno drobovje, a na tem mestu naj zadostuje, da se zavedamo, da obstaja.

Sprejeti ali ne sprejeti kripta

Zelo zanimivo vprašanje je, zakaj so imele države tako velik odpor pri regulaciji te nove tehnologije. Sam menim da zato, ker so potihoma upale, da kriptu nikoli ne bo uspelo prodreti na svetovni trg in da bodo hitro propadle. Naj pojasnim. Bistvo vsake države oziroma skupka držav, torej federacije ali konfederacije je, da imajo svojo valuto, nad katero imajo popolno in izključno oblast. V Evropski uniji je to evro, v Združenih državah Amerike je to dolar. Kriptokovanci pa so neke vrsta valuta, ki delujejo na tako imenovanem »blockchainu«, ki ga pravzaprav nobeden ne more kontrolirati in gre zato za decentraliziran finančni sistem. V praksi to pomeni, da nihče nima možnosti lastnoročno določiti, koliko kovancev naj bo v obtoku, kar je bistvo monetarne politike. Države seveda to oblast potrebujejo za svoje delovanje, saj s tem skrbijo za gospodarstvo. Ko pride do krize in zmanjkuje denarja, ECB preprosto »vklopi printer« ter natisne toliko denarja, kolikor meni, da ga potrebuje. Z večjo količino denarja spodbudi potrošnjo državljanov in posledično požene gospodarstvo. Po drugi strani pa, če pride do inflacije, ECB dvigne obrestne mere in izda svoje obveznice ter dobesedno posrka denar iz obtoka, kar se kaže v nižji inflaciji. Vsi tej mehanizmi so svetu dobro znani in niso nič novega, a za njihovo uporabo je ključna naslednja predpostavka… nadzor nad denarjem. Prav tu pa se zalomi. Ker je kripto decentraliziran, ni nobene entitete, ki bi imela nadzor nad tem »denarjem«. To pomeni, da če bi na primer bitcoin zamenjal evro, države ne bi mogle nadzirati, koliko kovancev je v obtoku. Posledično, bi bila vrednost kriptožetona popolnoma podrejena pravilom ponudbe in povpraševanja, kar bi lahko hitro pomenilo izredno nestabilen in volatilen finančni sistem. Predstavljajte si, da bi danes prodali svoje stanovanje po ceni, ki ustreza deset tisočim bitcoinom, drugi dan pa se začnejo kriptožetoni hitro prodajati in bi lahko sedaj za deset tisoč bitcoinov kupili le še star avto. Države so zato zelo nenaklonjene kriptu in morda so držale pesti, da nikoli ne prodre na svetovni trg. Sedaj pa vidimo, da je to neizbežno. Njihova edina naslednja možnost je, da se kripto regulira in z močjo prava odvzame vsake možnosti, da bi nekoč v prihodnosti kriptožetoni zamenjali t.i. klasične valute.

Kako naprej?

Razvoj prava je od vedno potekal na dva načina. Prvi je bil tak, da je pravo zaznalo nek nov pojav, se hitro odzvalo nanj in začrtalo meje temu novemu pojavu ter pokazalo smer nadaljnemu razvoju… to naj bi bil tudi pravi način. Po drugi strani, se pa na žalost mnogokrat prepogosto dogaja, da se pravo ne odziva na nove družbene pojave in v nekem smislu malo zaspi. Posledica tega je, da pravo več ne postavlja pravil, temveč le utrjuje že veljavna (ne v smislu pozitivnega prava, temveč v smislu pravil, ki se jih družba sama po sebi drži). Zakaj je temu tako? Preprosto zato, ker je izredno težko spreminjati navade ljudi, ki so že ustaljene… bolje je, da pravo narekuje navade ljudi še preden sami razvijejo druge, ki bi lahko bile odklonske. Zaradi zgoraj opisanih razlogov menim, da je pri kriptu pravo ubralo to drugo, nekoliko slabšo pot. A morda to niti ni tako slabo, saj smo posledično pustili odprte roke tehnologiji kripta za več kot deset let. Kdo ve, morda imamo prav zaradi tega danes vse te kripto produkte. Kot je nekoč dejal slavni ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev: »Kreativnost je skrivnost svobode«.

Seznam literature:

ETN – Network, The evolution of cryptocurrency and regulations since the inception of Bitcoin, URL: https://medium.com/@ETN-Network/the-evolution-of-cryptocurrency-and-regulations-since-the-inception-of-bitcoin-6e0109968488 ( 13. 11. 2023).

Herpy Jonathan, Smart Contracts And The Law: What You Need To Know, URL: https://www.forbes.com/sites/forbesbusinesscouncil/2022/03/17/smart-contracts-and-the-law-what-you-need-to-know/?sh=43c1f3b3d038 ( 12. 11. 2023).

Svet Evropske unije; Evropski parlament: UREDBA (EU) EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA: Uredba o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937, št. 2023/1114, Bruselj (31. 5. 2023).

Svet Evropske unije; Evropski parlament: DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA: O trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU, št. 2014/65/EU, Bruselj, (15. 5. 2014).

Opombe

[1] 3. letnik PF UL.

[2] Beli papir je dokument, ki ga izda podjetje ali posameznik, v katerem je predstavljen nek problem in »novo izumljeni« produkt, ki ta problem rešuje.

[3] Gre za psevdonim. Dejanskega imena izumitelja sicer nihče res ne pozna.

[4] ETN je kriptovaluta, ki je bila eno izmed prvih, ki je ponujala storitev takojšnjega plačevanja.

[5] ETN – Network, The evolution of cryptocurrency and regulations since the inception of Bitcoin, URL: https://medium.com/@ETN-Network/the-evolution-of-cryptocurrency-and-regulations-since-the-inception-of-bitcoin-6e0109968488.

[6]Herpy, Smart Contracts And The Law: What You Need To Know, URL: https://www.forbes.com/sites/forbesbusinesscouncil/2022/03/17/smart-contracts-and-the-law-what-you-need-to-know/?sh=43c1f3b3d038.

[7]Svet EU; Evropski parlament, Uredba o trgih kriptosredstev (2023).

[8]Svet EU; Evropski parlament, Direktiva o trgih finančnih instrumentov (2014).