Opravičljivost dejanske zmote v sistemu mednarodne odgovornosti držav

Opravičljivost dejanske zmote v sistemu mednarodne odgovornosti držav

Anže Mediževec
mednarodno pravo, Pravna Obzorja

Jedro prispevka predstavljata analiza trenutno obstoječega sistema mednarodne odgovornosti držav za svoja protipravna ravnanja in vprašanje, kako (če sploh) bi v ta sistem lahko vključili dejansko zmoto kot okoliščino, ki bi izključila (in opravičila) odgovornost države za še vedno protipravno ravnanje – konkretno na primeru protipravne, zmotno uporabljene sile. Preko predstavitve primarnih in sekundarnih pravil mednarodnega prava in argumentov v podporo izključitvi odgovornosti držav za sicer protipravna ravnanja, ki pa utegnejo biti opravičena oziroma legitimna, raziskujem možnosti za vpeljavo dejanske zmote kot dodatnega razloga opravičljivosti. Poglaviten del razprave o uvedbi dejanske zmote kot razloga opravičljivosti pa predstavlja ocena smotrnosti in koristnosti takšne možnosti z vidika mednarodne skupnosti in mednarodnega miru in varnosti. Izsledki slednje ocene vodijo do zaključka, da predstavlja primarno pravilo prepovedi uporabe sile v mednarodnem pravu nekakšno Pandorino skrinjico.

Aktivacija direktive o začasni zaščiti ali kako smo izvotlili solidarnost

Aktivacija direktive o začasni zaščiti ali kako smo izvotlili solidarnost

Rok Šarić in Lara Gobec
begunsko pravo, Pravo EU, upravno pravo, Pamfil 2021/22

Začasna zaščita je mehanizem evropskega prava migracij in azila, namenjen nudenju zaščite v primeru množičnega prihoda začasno razseljenih oseb. Direktiva, ki začasno zaščito ureja, je bila prvič uporabljena v praksi šele pred kratkim, marca 2022. Avtorja v članku opredeliva začasno zaščito v razmerju do statusa begunca, razlogujeva o njeni neuporabi v preteklosti in se opredeliva do postopkovnega vidika kopičenja mehanizmov varstva (evropskega) prava migracij in azila, s poudarkom na Uredbi Dublin III.

Umetno življenje za ceno resničnega življenja

Umetno življenje za ceno resničnega življenja

as. Rok Kljajič
mednarodno pravo, trajnostni razvoj, Pamfil 2021/22

Navkljub potencialu umetne inteligence, da pozitivno vpliva na naše življenje, ima umetna inteligenca tudi temno stran, ki jo marsikdo želi prezreti. Gospodarske družbe, ki so zaslužne za končne tehnološke proizvode, na katerih temelji umetna inteligenca, kot so pametni telefoni in prenosniki, s proizvodnim procesom prispevajo k degradaciji okolja in s tem negativno vplivajo na življenja posameznikov, ki so izpostavljeni degradaciji okolja. Čeprav imajo te gospodarske družbe praviloma sedeže v razvitih državah, se sam proizvodni proces razteza skozi različne jurisdikcije, zategadelj se postavlja vprašanje, ali smejo države sedeža ostati pasivne, medtem ko se življenja njihovih državljanov izboljšujejo, življenja posameznikov v tujih državah pa trpijo.

Prva javna ponudba žetonov - še vedno »divji zahod«?

Prva javna ponudba žetonov - še vedno »divji zahod«?

Urška Arzenšek
tekmovanje, Pravo EU, mednarodno pravo, II. Pamfilovo pero, Pamfil 2021/22

Zagonska podjetja nenehno iščejo nove vire financiranja svojih projektov. Ker so ta podjetja šele v začetnih fazah poslovanja, so precej tvegana, saj je verjetnost njihovega uspeha majhna, zato jim bančna posojila načeloma niso dostopna. Takšna podjetja želijo najti ugodno financiranje, ki jim omogoča ohranitev nadzora nad podjetjem, in vlagatelje, ki so pripravljeni prevzeti ta visoka tveganja. Z razvojem spleta in kasneje s tehnologijo veriženja blokov (ang. blockchain) so se pojavile prve javne ponudbe žetonov (ang. initial coin offering – ICO). Gre za zbiranje sredstev z izdajo kripto žetonov – digitalnih kriptografskih zapisov pravic imetnika, kjer decentralizirano omrežje s pomočjo tehnologije razpršene evidence (ang. distributed ledger) beleži lastništvo in njegov prenos brez sodelovanja posrednikov, npr. bank. Vlagatelji v zameno za izdane žetone investirajo fiat valuto ali pa Bitcoin-e ali Ether-e.

Vprašanje avtomatskega priznavanja starševstva v primerih partnerk v sklenjeni partnerski zvezi

Vprašanje avtomatskega priznavanja starševstva v primerih partnerk v sklenjeni partnerski zvezi

Kaja Gajšek, Maruša Tomc Arko in Ana-Marija Rus
pravna svetovalnica, teorija in sociologija p., Pamfil 2021/22

Skladno z Zakonom o partnerski zvezi ima sklenjena partnerska zveza na vseh pravnih področjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, razen če ta zakon določa drugače. Po ZPZ se sklenjena partnerska zveza presoja drugače zgolj v primeru posvojitve in oploditve z biomedicinsko pomočjo, saj do omenjenih postopkov partnerji, ki so sklenili partnersko zvezo, za razliko od zakoncev niso upravičeni.

Okoljsko razseljene osebe: zgolj na videz brezizhoden položaj?

Okoljsko razseljene osebe: zgolj na videz brezizhoden položaj?

Šejla Gutić
trajnostni razvoj, Pamfil 2021/22

Pred približno štiridesetimi leti je skupina znanstvenikov izdala študijo o vplivu ogljikovega dioksida (CO2) na podnebne spremembe. Napovedali so povišanje temperature ozračja zaradi velike količine izpustov CO2 in s tem neizogibne negativne posledice tako za naravo kot za človeštvo. Kar pa je nekoč bila zgolj napoved, je danes postala pereča realnost. Opazimo lahko čedalje večje podnebne spremembe ter posledično tudi vse večje število migracij zaradi nevzdržnih, celo nemogočih življenjskih okoliščin. Slednje pa meče luč novo vrzel v mednarodnopravni teoriji – neksus begunskega in okoljskega prava.

Pepsijeva vojna mornarica in trgovinski spopad

Pepsijeva vojna mornarica in trgovinski spopad

Matevž Jurič
Pamfil 2021/22

Prispevek obravnava hipotetično vprašanje vpliva uporabe sile, izvedene s strani gospodarske družbe z znatnim tržnim deležem, na konkurenčna podjetja in tržišče. Avtor je pri obravnavi izhajal iz zgodovinskega dejstva blagovne izmenjave plovil sovjetske vojne flote med Sovjetsko zvezo in ameriškim podjetjem Pepsi v zadnjih zdihljajih hladne vojne, ki ga je v nadaljevanju nadgradil s fiktivno predpostavko njihove uporabe v namen zagotovitve konkurenčne prednosti ter izločitve drugih družb na trgu gaziranih pijač.

Trženje javne podobe športnika

Trženje javne podobe športnika

Jure Levovnik
pravo v športu

Trženje javne podobe športnikov je ena izmed tistih s športom povezanih komercialnih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k barvitosti razmerij med športom in pravom. Ne le zaradi velikega in še vedno naraščajočega gospodarskega pomena, pač pa tudi zaradi zanimivih pravnih vprašanj ter prepletenosti različnih pravnih področij (osebnostno pravo, obligacijsko pravo, pravo intelektualne lastnine, davčno pravo itd.), je obravnava pravnih in davčnih vidikov trženja javne podobe športnika v kontekstu športnega prava praktično nepogrešljiva. Ta tematika si je zato upravičeno utrdila svoje mesto tudi na vsakoletni Pravni kliniki »Pravo v športu«.

Naturalizacija v košarki

Naturalizacija v košarki

Gregor Tomšič
pravo v športu

Naturalizacija v košarki je aktualna tendenca, kateri sledijo številne države. Države se odločijo naturalizirati tuje igralce predvsem zaradi primanjkljaja domačega igralskega kadra na določenih igralnih položajih. Gre za zelo zanimivo področje, glede katerega se v košarkarskih krogih pojavljajo različna mnenja. Zanimivo bo videti ali bo FIBA v prihodnosti sledila trendu naturalizacije, ali pa bo postavila neke dodatne kriterije oz. omejitve.

Tako v košarki kot v športu nasploh je vedno več primerov naturalizacije. Kljub določenim prednostnim, ki jih naturalizacija prinaša, sem mnenja, da bo FIBA v prihodnosti zavzela pristop, ki bo zagovarjal pomen nacionalnosti in bo zaradi tega prišlo do dodatnih omejitev naturalizacije. Drugačen pristop bi pomenil, da bodo reprezentance na koncu videti kot neki klubi, ki bodo pred tekmovanji enostavno kupili določene tujce, česar pa si seveda ne želimo.

Transparentnost odločanja o dodeljevanju vidnejših športnih dogodkov

Transparentnost odločanja o dodeljevanju vidnejših športnih dogodkov

Patricija Resnik
pravo v športu

V zadnjem času lahko spremljamo pozive k bojkotiranju svetovnega nogometnega prvenstva v Katarju leta 2022, tako na račun kršitve človekovih pravic in nečloveških razmer, ki vladajo na gradbiščih nastajajočih luksuznih stadionov kot tudi zaradi očitkov podkupovanja, korupcije in manipulacij, ki so državi prinesle gostovanje verjetno najbolj dobičkonosnega in odmevnega športnega dogodka na svetu. Znani so enormni zneski, ki spremljajo šport, in temu sledeči interesi držav, da sodelujejo pri organizaciji športnih prireditev, ki poleg dobičkov gostiteljem prinašajo prepoznavnost in prestiž. Žal pa krovne organizacije, ki stojijo za temi dogodki, ne delujejo vedno na transparenten način, ki bi preprečeval vpliv podkupovanja in političnih interesov v postopku izbora prirediteljice športnega dogodka.

Nastopi (i)migrantov na športnih tekmovanjih

Nastopi (i)migrantov na športnih tekmovanjih

Klemen Šuligoj
ustavno pravo, begunsko pravo, pravo v športu

V luči velike migrantske krize, ki je vrhunec doživela leta 2015 in v okviru katere je samo v navedenem letu v Evropo pribežalo več kot milijon ljudi, je Izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja na podlagi predhodno sprejete Resolucije Generalne skupščine Organizacije združenih narodov sprejel sklep o oblikovanju ekipe oz. reprezentance beguncev za nastop na Olimpijskih igrah v Rio de Janeiru leta 2016. Po besedah predsednika MOK Thomasa Bacha je šlo za zgodovinsko dejanje, ki je pomenilo simbolično prebujanje upanja za begunce po vsem svetu ter pomagalo pri usmerjanju pozornosti splošne javnosti na begunsko problematiko. Po nastopu na OI v Riu so športniki begunci pod olimpijsko zastavo nastopili še na nekaterih drugih mednarodnih tekmovanjih, nastop reprezentance beguncev pa je bil predviden oziroma je še vedno predviden za nastop na naslednjih OI v Tokiu.

Položaj interspolnih oseb v športu - primer Caster Semenye

Položaj interspolnih oseb v športu - primer Caster Semenye

Alja Smrkolj in Julija Škofic
pravo v športu

Interspolne osebe predstavljajo mejno področje, kjer se srečata moškost in ženskost. Tako šport pa tudi družbo nasploh postavljata pred številna nova vprašanja, kako razumeti biološki in družbeni spol. Izraz interspolnost zajema več telesnih značilnosti, ki jih posameznik pridobi ob rojstvu in se lahko kažejo na različne načine: v primarnih značilnostih (kot so notranji ali zunanji spolni organi, kromosomska ali hormonska struktura) in/ali v sekundarnih značilnostih (kot so mišična masa, poraščenost, postava).

Odškodninska odgovornost dopingiranega športnika

Odškodninska odgovornost dopingiranega športnika

Kaja Deutschbauer
pravo v športu

Pojav dopinga ne predstavlja samo temne strani športa, ampak je svojevrsten fenomen, ki spremlja športne dogodke vse od Antike. Gre za mednarodni problem, s katerim so soočeni profesionalni in amaterski športniki po celem svetu ter proti kateremu so se mednarodne športne organizacije v preteklih desetletjih borile bolj ali manj uspešno. Zaradi svojevrstne kompleksnosti, ki vedno znova odpira nova vprašanja, sem svoje razmišljanje strnila v okvir odškodninske odgovornosti športnika v primeru kršitve protidopinških pravil, ki so opredeljena v 2.1 – 2.11. členih Svetovnega protidopinškega kodeksa.

So reforme inkriminacije posilstva v Sloveniji z vidika kazensko-pravne teorije dobre?

So reforme inkriminacije posilstva v Sloveniji z vidika kazensko-pravne teorije dobre?

Katja Kreft in Ana-Marija Rus
samo ja pomeni ja, Pamfil 2021/22

Prikaz v nadaljevanju je povzetek osnutka razprave, ki jo avtor prof. dr. Damjan Korošec pripravlja za monografijo z delovnim naslovom Odzivanje na spolno kriminaliteto – Modeli, spreminjanje in družbeni kontekst, uredniki Plesničar M., M. Ambrož in A. Šelih, Ljubljana: Založba SAZU, v sklepnih pripravah na izid ter obsežnega avtorjevega deriviranega prikaza kazenskopravnoznanstvenih vidikov predlaganih reform slovenskega spolnega kazenskega prava iz časopisa Pravna praksa (O potrebi po ogromnih reformah slovenskega spolnega kazenskega prava).

Intervju z dr. Jasno Podreko

Intervju z dr. Jasno Podreko

Tina Brkopec in Jan Strajnar
samo ja pomeni ja

Intervju je bil izpeljan pred 4.6.2021, ko so poslanci z 78 glasovi za in tremi proti sprejeli spremembo pravnega reda, ki prinaša koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu »samo ja pomeni ja.« Pred tem je slovensko spolno kazensko pravo vztrajalo pri modelu prisile. Poenostavljeno povedano to pomeni, da je šlo za spolno kaznivo dejanje le, če je storilec proti žrtvi uporabil silo. Model pa ni zajel primerov, ko ima storilec z žrtvijo spolni odnos kljub temu, da ona z njim ne soglaša in to pokaže, a se ne upira (in zato storilcu ni potrebno uporabiti sile), ali pa ko ne soglaša, a tega zaradi različnih razlogov ne pokaže (in tako ne pokaže tudi upiranja).

Sistemske spremembe za sistemski problem

Sistemske spremembe za sistemski problem

Inštitut 8. marec
samo ja pomeni ja, Pamfil 2021/22

V besedilu obravnavamo spremembe na področju diskurza in obravnave spolnega nasilja, ki jim lahko v zadnjem času sledimo tudi v Sloveniji. Z gibanjem #metoo in slovensko prilagojeno različico #jaztudi smo namreč dobili vpogled v razsežnosti spornih praks, ki se nanašajo na spolno nadlegovanje in nasilje. Razbijanje molka, ki ga tovrstne kampanje prinašajo, pa samo po sebi ne odpravljajo družbenih vzorcev v medsebojnih odnosih, ampak mora izpovedim žrtev, ki kažejo na strukturne probleme, za spremembo nesprejemljivih praks, slediti reakcija na različnih družbenih ravneh, vključujoč sfero prava.

Odškodninska odgovornost trenerjev za težke poškodbe

Odškodninska odgovornost trenerjev za težke poškodbe

Maja Zuljan
pravo v športu

Poškodbe so neločljivo povezane z opravljanjem športne dejavnosti. Čeprav redkejše, imajo težje športne poškodbe, kot so poškodbe glave in hrbtenice, dolgotrajne posledice na zdravju športnika ter lahko vodijo celo v trajno invalidnost ali smrt. Vendar pa velja, da športnik sprejema tveganja, ki jih prinaša ukvarjanje z določeno športno dejavnostjo, kateri prištevamo tudi večjo nevarnost nastanka poškodb. Prispevek obravnava nekatere vidike odškodninske odgovornosti trenerja za poškodbe športnikov, dolžnosti, ki jih ima do svojih športnikov, in skrbnost, ki jo mora izkazati, da se izogne odgovornosti tudi za najtežje, katastrofalne poškodbe.

Load More