Problematika (ne)dostopnosti veganske prehrane v izobraževalnih ustanovah

Problematika (ne)dostopnosti veganske prehrane v izobraževalnih ustanovah

Dijana Čataković
trajnostni razvoj

Na ravni Evropske unije veganstvo uživa zaščiten pravni status kot neversko osebno prepričanje v okviru človekove pravice do izbire in varstva pred diskriminacijo. Zanimanje za veganstvo se v zadnjih letih zavoljo okoljevarstva povečuje, med drugim vse bolj narašča želja nekaterih staršev, da bi otroci imeli dostop do veganskega obroka tudi v šolah. Kljub temu, da je to na primer že omogočeno v sosednji Italiji in na Portugalskem, ostaja ta želja v Sloveniji neuresničena. Iz nekaterih členov Ustave Republike Slovenije, kot tudi iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in Konvencije o otrokovih pravicah, je razvidno, da imajo otroci in njihovi starši kot zastopniki pravico do svobode vesti in prepričanja – v tem primeru veganstva, ki ga je Svet Evrope potrdil kot resno in pomembno prepričanje. Država in njeni organi pa morajo zagotoviti svobodo vesti posameznikom in sprejemati ukrepe, ki so nujni, da je ta pravica spoštovana.

Planet Plastika

Planet Plastika

Asja Vrbinc
trajnostni razvoj

Onesnaževanje s plastiko je eden največjih globalnih problemov. Zaradi širokega spektra uporabe plastičnih proizvodov je proizvodnja plastike skokovito narasla, posledice pa so več kot očitne. Onesnažuje okolje, povzroča (iz)umiranje živali ter škodi zdravju ljudi. Ogromno težavo predstavljajo najmanjši plastični delčki, imenovani mikroplastika, ki zaradi vsebnosti toksičnih snovi zastrupljajo živali, ki te delčke zaužijejo, skozi prehranjevalno verigo pa na koncu dosežejo tudi človeka. Potrebne so sistemske spremembe, ki pa se tudi že odvijajo. Predvsem je aktivna Evropska unija, ki sprejema obsežno zakonodajo, katere cilj je zmanjšanje plastičnega onesnaževanja, velik fokus pa posveča plastiki za enkratno uporabo, ki s svojo nekaj-minutno življenjsko dobo predstavlja bizarno velik del celotne težave.

Mikroplastika in trajnostni razvoj

Mikroplastika in trajnostni razvoj

dr. Franja Prosenc
trajnostni razvoj

Mikroplastika je raznoliko onesnažilo, ki zajema celo vrsto različnih plastičnih polimerov. Ločimo jo na primarno, ki je narejena majhne velikosti, in sekundarno, ki nastane z razpadanjem večjih plastičnih predmetov. Mikroplastika v okolje pride na različne načine, preko neprimernega ravnanja z odpadki in njihovim razpadanjem, iztokom iz čistilnih naprav, ponovne uporabe blata iz čistilnih naprav ter obrabe plastičnih izdelkov različnih panog (ribištvo, promet, kmetijstvo). Danes mikroplastiko najdemo že povsod v okolju, od vodnih in kopenskih ekosistemov, do atmosfere in celo odročnih lokacij. Dokazani so njeni negativni vplivi na živali, medtem ko so vplivi na človeka še precej neraziskani. Mikroplastika igra pomembno vlogo v krožnem gospodarstvu, saj lahko ponovna uporaba surovin predstavlja tveganje za njen vnos v okolje. Reševanje njene problematike pa bo ključno za doseganje nekaterih ciljev trajnostnega razvoja OZN.

Spregledanost biotske raznovrstnosti v Pariškem sporazumu

Spregledanost biotske raznovrstnosti v Pariškem sporazumu

Eva Korenjak Lalovič in Kaja Makarovič
trajnostni razvoj

Vetrne elektrarne naj bi v letu 2020 privarčevale več sto milijonov ton emisij, predvsem ogljikovega dioksida, ki bi jih sicer proizvedli s sežiganjem fosilnih goriv. Prav tako je mogoče v milijonih šteti število smrti netopirjev in ptic, ki zaradi vetrnic umirajo praktično na dnevni ravni. Kako usklajen je lahko boj proti podnebnim spremembam in izgubi biodiverzitete, če sta temeljna mednarodna dokumenta, ki urejata dotični področji, nastala z več kot 20 letno časovno razliko?

Jedrska energija: priložnost za razogljičenje ali tvegana rešitev?

Jedrska energija: priložnost za razogljičenje ali tvegana rešitev?

Gal Veber
trajnostni razvoj

Proizvodnja elektrike je eden glavnih onesnaževalcev okolja, velika večinaelektrične energije pa se proizvede iz fosilnih virov. Pri želji po doseganju pariških ciljev se trenutna jedrska tehnologija sprva ponuja kot učinkovita in stabilna, a so stroški njene izgradnje enormni, problema shranjevanja odpadnega goriva pa še nismo uspešno razrešili. Kljub suverenosti držav pri upravljanju s svojim ozemljem, se mednarodni nadzor nad jedrsko energijo krepi že od slavne jedrske nesreče v Černobilu. Države EU, ki si je projekt razogljičenja zastavila bolj ambiciozno, so se reševanja svojih izpustov toplogrednih plinov lotile na dva načina: s popolnim zatekanjem k obnovljivim virom in k jedrski energiji. Do ogljične nevtralnosti je še dolga pot, države članice, ki uvajajo jedrsko energijo, pa bodo morale sprejeti še mnogo pomembnih odločitev.

Problematika okoljsko razseljenih oseb v luči trajnostnega razvoja

Problematika okoljsko razseljenih oseb v luči trajnostnega razvoja

Tina Brkopec in Jan Strajnar
trajnostni razvoj

Problematika okoljsko razseljenih oseb je odraz podnebnih sprememb, ki jih je zakrivil človek s svojimi posegi v okolje. V prispevku se avtorja ukvarjata s problematiko okoljsko razseljenih oseb, odgovornostjo držav za podnebne spremembe in rešitvami problematike okoljsko razseljenih oseb. Razpravljata tudi o možni mednarodnopravni podlagi tern a kratko povzameta tudi Pariški sporazum in druge poizkuse Organizacije Združenih narodov pri naslavljanju problematike podnebnih sprememb ter uvrstita to problematiko v diskurz o trajnostnem razvoju.

Uresničevanje Agende 2030 in cilj enakosti spolov

Uresničevanje Agende 2030 in cilj enakosti spolov

Lucija Tacer
trajnostni razvoj

Socialna komponenta trajnostnega razvoja je pogosto zanemarjena, ker se trajnostni razvoj v splošni javnosti navadno povezuje zgolj z okoljsko problematiko. Vpliv neenakosti med spoloma na trajnostni razvoj pa je razviden, saj se zagotavljanje enakosti spolov nahaja na presečišču ciljev trajnostnega razvoja. V prispevku bo predstavljena vsebina cilja enakosti spolov in njegova povezava s trajnostnim razvojem. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kaj nam lahko obravnava enakosti spolov v okviru trajnostnega razvoja pove o mednarodnem obravnavanju pravic žensk kot človekovih pravic?

Človek kot storilec in žrtev ekološke kriminalitete

Človek kot storilec in žrtev ekološke kriminalitete

Špela Polanc
trajnostni razvoj

Tako v Sloveniji kot v svetu že nekaj desetletij govorimo o aktualnem področju vprašanj o okolju, njegovem ogrožanju in varstvu. Veda, ki preučuje pojave in oblike kaznivih dejanj zoper okolje raziskuje ter spremlja povzročene posledice, se imenuje ekološka kriminaliteta. Zaradi hitrega spreminjanja oblik in pravne opredelitve kriminalitete zoper okolje nastajajo nove oblike fenomenov. Ena izmed takih oblik je tudi organizirana ekološka kriminaliteta, ki je značilna za organizirane kriminalne skupine željne velikih zaslužkov. Skupno vsem oblikam ekološke kriminalitete pa je, da za vsakim dejanjem ekološke kriminalitete vedno v ozadju stoji človek kot posameznik. Človek ima tako pri ekološki kriminaliteti dve ključni vlogi – na eni strani je storilec, na drugi pa posredna žrtev.

Okoljska pravna osebnost in trajnostni razvoj

Okoljska pravna osebnost in trajnostni razvoj

Iza Senčar
trajnostni razvoj

Ambiciozni cilji Agende 2030 predvidevajo načrt bodočega mednarodnega razvoja, ki je v pričakovanju napredka zlasti na področju okolja. Hkrati pa ne gre zanikati, da tovrstni cilji predstavljajo svojevrsten izziv tudi pravnim režimom, ki si v luči čedalje hujših degradacij okolja prizadevajo najti pravno učinkovite mehanizme za ohranitev okolja. Prispevek obravnava vidike relativno novega pravnega instituta okoljske pravne osebnosti, vzpostavlja povezave instituta s cilji trajnostnega razvoja in oriše pojavnost instituta po svetu ter oceni morebitno uporabljivost instituta v Sloveniji.

Korupcija in investicije: pristop mednarodnih investicijskih arbitražnih tribunalov

Korupcija in investicije: pristop mednarodnih investicijskih arbitražnih tribunalov

as. Domen Turšič

V bogati mednarodni investicijski arbitražni praksi lahko najdemo kar nekaj primerov, kjer so se arbitražni tribunali morali soočiti s situacijami očitane korupcije v času investiranja. V članku so skozi prizmo izbranih mednarodnih investicijskih arbitražnih primerov predstavljeni načini, na katere se arbitražni tribunali soočajo s tovrstnimi obtožbami korupcije ter njihovimi potencialnimi posledicami oz. kako bi se s to problematiko lahko soočili.

Vloga in pomen Konvencije Združenih narodov proti korupciji

Vloga in pomen Konvencije Združenih narodov proti korupciji

Lidija Marković

Zaradi splošne razširjenosti korupcije in nevarnosti, ki jih ta prinaša stabilnosti in varnosti družbe zaradi spodkopavanja vrednot demokracije, etičnih načel, pravičnosti, ogrožanja trajnostnega razvoja in vladavine prava ter mnogih drugih težav, so države leta 2003 v okviru Generalne skupščine OZN sprejele prvo globalno protikorupcijsko pogodbo tj. Konvencijo Združenih narodov proti korupciji.

Korupcija v času COVID-19

Korupcija v času COVID-19

Drago Kos

Razmere, ki vladajo v času trenutne pandemije, vzpostavljajo idealne pogoje za korupcijo in z njo povezana dejanja. Posledice teh dejanj se najbolj kažejo na petih področjih: na področju vladavine prava prihaja do hudih kršitev tega osnovnega principa vsake urejene države; za področje javnega naročanja sta v času pandemije posebej pomembni hitrost in enostavnost postopkov, kar povečuje že tako visoka korupcijska tveganja; pomen transparentnosti bi v trenutnih okoliščinah moral rasti, pa se dogaja ravno nasprotno; tudi varovalki v obliki nadzornih mehanizmov in medijev sta pod pritiskom z namenom njune popolne onesposobitve. V praksi torej obstaja vrsta primerov in znakov, ki kažejo, da so bile trenutne razmere res zlorabljene za osebno okoriščanje tako v svetu kot tudi v Republiki Sloveniji.

Preprečevanje korupcije – primerjalno pravna analiza evropske in afriške pravne ureditve

Preprečevanje korupcije – primerjalno pravna analiza evropske in afriške pravne ureditve

Šejla Gutić

Just as it is impossible not to taste the honey or the poison that finds itself at the tip of the tongue, so it is impossible for a government servant not to eat up, at least a bit of the King's revenue. Just as fish under water cannot possibly be found out either as drinking or not drinking water, so government servants employed in the government work cannot be found out taking money.

Load More