Spregledanost biotske raznovrstnosti v Pariškem sporazumu
Uvod
Prizadevanja za zajezitev podnebnih sprememb in težnje po ohranjanju biotske raznovrstnosti se na prvi pogled zdijo med seboj skladni, ali vsaj ne nasprotujoči si cilji. V nekaterih primerih to res drži; s preprečevanjem krčenja in degradacije gozdov stremimo k stabilizaciji globalnega podnebja, hkrati pa s tem pripomoremo k zaščiti rastlinske raznolikosti,1 ki med drugim zagotavlja življenjski prostor za divje živali.2 Nekoliko drugačno razmerje prikazujejo poskusi dekarbonizacije z razvojem obnovljivih virov energije, na primer izkoriščanje potenciala vetrne energije. Vetrne elektrarne lahko namreč neposredno ali posredno vplivajo na zmanjšanje populacije nekaterih vrst oziroma njihovih habitatov ter posledično posegajo v biotsko pestrost širšega območja.3 Kako usklajen je torej lahko boj proti podnebnim spremembam in izgubi biodiverzitete, če sta temeljna mednarodna dokumenta, ki urejata dotični področji, nastala z več kot 20 letno časovno razliko?
Medtem ko so omenjena nasprotja že dalj časa del znanstvenega diskurza, na regulativni ravni ni videti aktivne dejavnosti za njihovo naslovitev. V tem prispevku se bova osredotočili na dva ključna mednarodnopravna dokumenta, ki urejata dotični področji; Pariški sporazum in Konvencijo o biološki raznovrstnosti ter na njuno (ne)sovpadanje. Po kratki teoretični predstavitvi mednarodne ureditve bo sledil še prikaz na praktični ravni.
Temeljna mednarodna ureditev
Pariški sporazum o podnebnih spremembah (v nadaljevanju: Pariški sporazum) ne določa (natančnih) obveznosti držav za ohranjanje biodiverzitete. Podobno tudi Konvencija o biološki raznovrstnosti4 (v nadaljevanju: CBD) ne naslavlja neposredno globalnega segrevanja. Vedno jasnejša medsebojna prepletenost področij postavlja zahtevo po bolj integralnem pristopu, saj boj proti podnebnim spremembam ni samo nujen za ohranitev biodiverzitete ampak je s slednjo pogojen tudi sam.
Pariški sporazum
Pariški sporazum je bil sprejet leta 2015 kot primarno podnebni sporazum. Vsebuje skoraj izključno obveznosti vezane na zniževanje svetovnih emisij s ciljem ohranitve oziroma omejitve dviga povprečne globalne temperature. Medtem pa so ukrepi za ohranjanje in preprečevanje izgube biodiverzitete omenjeni le posredno in na deklarativni ravni.
Biotska raznovrstnost je v celotnem 32 stranskem dokumentu z besedo omenjena zgolj enkrat in še to v preambuli, torej pravno nezavezujočem delu akta. Tam so podpisnice ubesedile svoje zavedanje “…pomena zagotavljanja celovitosti vseh ekosistemov, vključno z oceani, in varstva biotske raznovrstnosti…”.5 Posredno varstvo biodiverzitete je moč zaznati tudi v 5. in 7. členu sporazuma, ki države spodbujata k sprejetju ukrepov za zmanjševanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov ter poudarjata pomen trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri, predvsem gozdovi kot naravnimi zalogami ogljika.6 Dikcije teh členov nakazujejo antropocentrično naravnanost sporazuma, saj v ospredju zaščite stoji predvsem človek in njegov življenjski prostor in ne toliko okolje ali druga živa bitja sama po sebi.
Ne glede na odsotnost natančnejših določb vezanih na biodiverziteto v samem sporazumu, se v zadnjih letih na tem mestu kažejo spremembe. Nedavno poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe iz leta 2018 je poudarilo pomembnost soodvisnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti in doseganja cilja ohranitve globalnega povišanja temperature blizu 1,5°C.7
Konvencija o biološki raznovrstnosti
Leta 1992, več kot 20 let pred Pariškim sporazumom, je bila prav tako skoraj univerzalno sprejeta Konvencija o biološki raznovrstnosti, temeljna multilateralna pogodba, usmerjena predvsem v ohranitev in trajnostno rabo sestavnih delov biološke raznovrstnosti.8 Podnebne spremembe v njenem besedilu neposredno nimajo mesta (so pa vedno pogosteje predmet odločitev, sprejetih na konferencah podpisnic, in z njimi povezanih dokumentov).9 Morda gre slednje pripisati ravno okoliščinam sprejema konvencije, ki je bila v podpis dana hkrati z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja. V širšem smislu za povezovalni element šteje poudarjanje trajnostnega razvoja in izkoriščanja naravnih virov, ki se pojavlja na več mestih tako v Pariškem sporazumu kot v CBD.
Bolj sistematično so podnebno problematiko podpisnice začele naslavljati v novem tisočletju, ko je vpliv podnebnih sprememb na biodiverziteto postajal očitnejši; skladno z Milenijsko oceno ekosistemov bi te do konca stoletja lahko postale eden najpomembnejših dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti.10 Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah je sprejem Pariškega sporazuma pozdravila, a hkrati izpostavila, da “boj proti podnebnim spremembam nikoli ne more biti uspešen na račun biodiverzitete, saj je dolgoročna stabilizacija podnebja možna le z zagotavljanjem zaščite biotske raznovrstnosti ter ekosistemov.”11
Implementacija boja proti podnebnim spremembam in skrbi za biodiverziteto: kompatibilnost v dejanskosti?
Z namenom doseganja ciljev in normativnih okvirjev, zastavljenih v Pariškem sporazumu, se mnogo držav usmerja k iskanju okolju prijaznejših oblik energetske oskrbe. Eno izmed večini najbolj dostopnih možnosti predstavlja tudi energija proizvedena s pomočjo vetrnih elektrarn.12 Kljub mnogim pozitivnim učinkom pa vpliv na biodiverziteto, med drugim na netopirje, poraja dvom o njeni holistični učinkovitosti. Vprašanje, ki se zastavlja je, ali je celovito spoštovanje obeh primarnih sporazumov, torej Pariškega sporazuma in CBD, de facto sploh mogoče?
Zelena narava vetrnih elektrarn
Kot ena izmed alternativ uporabi fosilnih goriv, katerih prekomerna uporaba predstavlja razlog za vseobsegajočo degradacijo okolja, se je v boju proti podnebnim spremembam kot učinkovita izkazala aplikacija obnovljivih virov energije, med katere sodi tudi veter.13
Raba vetrnih elektrarn je v splošnem dojeta kot ena najbolj zelenih.14 Proizvodnja električne energije s pomočjo vetrnih elektrarn predstavlja namreč, v primerjavi z emisijami fosilnih goriv, precej manjše tveganje za okolje.15 Utemeljitev povedanega je v izjemno nizkih oz. neobstoječih izpustih in posledičnem zmanjšanju prisotnosti plinov, kot so ogljikov dioksid, dušikov oksid in žveplov dioksid, v ozračju. Slednje je izjemnega pomena, saj ravno emisije omenjenih plinov predstavljajo enega primarnih vzrokov globalnega segrevanja.16 Istočasno k popularnosti vetrne energije prispeva tudi kriterij cene; stroški izgradnje ter obratovanja vetrnic so relativno nizki,17 kar je izjemno pomembno za države v razvoju, ki v primeru cenovne neučinkovitosti zelenim politikam ne morejo slediti v celoti.
Kljub številnim pozitivnim platem vetrne energije, obstoji njena temna plat, t.j. (predvsem) v vplivih na biodiverziteto. Med najbolj prizadetimi živalskimi vrstami so ptice in netopirji.18 V nadaljevanju bo predstavljen vpliv vetrnic na netopirje.
Vpliv vetrnic na biodiverziteto: primer netopirjev
Pomembnost netopirjev za ohranjanje okoljskega ravnovesja je izjemna. Imajo namreč bistveno vlogo pri zatiranju škodljivcev, opraševanju rastlin in razprševanju semen.19 Prav zato spremlja njihovo ranljivost v razmerju do vetrnih elektrarn še toliko večja zaskrbljenost. Vplivi vetrnic na netopirje sicer močno variirajo glede na lokacijo postavitve, pojavljajo pa se lahko tako v fazi izgradnje,20 vidni predvsem skozi izgubo habitata, kot tudi v fazi delovanja, ki je sama po sebi tudi najbolj problematična.21 Smrt netopirjev v času obratovanja vetrnic lahko primarno nastopi iz dveh razlogov: trčenja ali barotravme, t.j. internih poškodb, povzročenih zaradi spremembe tlaka.22 Tehnološki napredek vseskozi vodi v poskuse blaženja vplivov na netopirje, ki so, nekateri bolj, nekateri manj uspešni.23 Nadaljnje raziskave so zatorej bistvenega pomena.
Vsemu povedanemu navkljub pa obstoji znanstveno podkrepljeno dejstvo, da tudi podnebne spremembe predstavljajo esencialno grožnjo netopirjem.24 V preteklih letih so na primer zaznali visoko pojavnost smrti zaradi vročinskih valov in drugih vremenskih neprilik, povezanih s podnebnimi spremembami.25
De facto kompatibilnost
Po ocenah Mednarodne agencije za obnovljive vire energije (v nadaljevanju: IRENA) večina26 držav v okviru svojih podnebnih načrtov navaja obnovljive vire energije kot glavni način spopadanja s podnebnimi spremembami. Posledično lahko od leta 2015 zaznamo vsakoletni 10% porast t.i. zelene energije.27 Iz tega je moč pričakovati prihodnjo kontinuirano rast smrti netopirjev, povezanih z vetrnimi elektrarnami.28 Nekatere vrste netopirjev, ki so trenutno prizadete z izgradnjo vetrnih elektrarn, so pravno gledano ogrožene.29 Vendar se njihove smrti, zaradi majhne biološke pomembnosti teh konkretnih vrst za človeka, kljub pravni relevantnosti, zdijo manj urgentne.30 Prav tako jezik zapisa CBD-ja prepušča državam veliko diskrecije v interpretaciji ter dejanski implementaciji.31 Vsebuje namreč določbe kot so “če je to možno in ustrezno” ter “v skladu s svojimi posebnimi pogoji in sposobnostmi”.32
Kompatibilnost je zatorej vsaj na prvi pogled mogoča iz razlogov trenutno izjemne pomembnosti (tako dejanske kot medijske) podnebnih sprememb ter v veliki večini še ne nepovrnljivo alarmantnega učinka vetrnih elektrarn na biodiverziteto. Z eksponentno rastjo izgradnje zelenih virov energije (in posledično povečevanjem vplivov na netopirje in biodiverziteto na splošno) ter neenako hitrim prilagajanjem mitigacije pa je trajnost take rešitve vprašljiva.
Sklep
Podnebne spremembe predstavljajo skupnega sovražnika tako človeštvu kot tudi biodiverziteti. Jasno pa je, da je za ohranitev načina življenja, kot ga poznamo - oziroma vsaj njegovega približka - potrebna enormna količina energije, vir katere je sicer poljuben, a nujno potreben. Kljub temu pa je treba vzeti na znanje da, medtem ko je problematika podnebnih sprememb s pomočjo naraščajočega civilnega pritiska na odločevalce v zadnjih letih deležna vedno večje mednarodne pozornosti, enako ni mogoče trditi za varstvo biodiverzitete.33 Pariški sporazum je države spodbudil k intenzivnemu razvoju obnovljivih virov energije, ne pa tudi k vključevanju ukrepov vezanih na preprečevanje izgube biodiverzitete.34
Ob globalni razsežnosti posledic, ki jih imajo tako podnebne spremembe kot tudi izguba biotske raznovrstnosti, pomanjkanje harmonizacije lahko vodi do vedno pogostejših mednarodnih sporov. Zatorej so nadaljnje raziskovanje in mitigacija ter seveda pravna in dejanska kooperacija esencialnega pomena.
Opombe
1 International Institute for Applied Systems Analysis, The Convention on Biological Diversity (CBD) and the Paris Climate Agreement: Can they be reconciled?, URL: https://iiasa.ac.at/web/home/about/leadership/director/ALG_2018_Background_Note.pdf.
2 Smithsonian, Rainforest Biodiversity Shows Differing Patterns, URL: https://www.sciencedaily.com/releases/2007/08/070808132022.htm.
3 Ministrstvo za infrastrukturo, Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije, URL: http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/posodobitev_2017/strokovne_podlage_ve-comb.pdf, str. 4.
4 Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti, Ur. l. RS - MP, št. 7/96 (v nadaljevanju: CBD).
5 Preambula Pariškega sporazuma.
6 5. in 7. člen Pariškega sporazuma.
7 IPCC, Summary for Policymakers, URL: https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/sites/2/2019/05/SR15_SPM_version_report_LR.pdf, str. 8.
8 1. člen CBD.
9 Secretariat of the Convention on Biological Diversity, COP Decisions; Biodiversity and Climate Change Decisions, URL: https://www.cbd.int/climate/decision.shtml.
10 Secretariat of the Convention on Biological Diversity, CLIMATE CHANGE AND BIODIVERSITY // INTRODUCTION, URL: https://www.cbd.int/climate/intro.shtml.
11 IPBES, Paris Agreement Now in Force: Good News for Biodiversity (Media Release), URL: https://ipbes.net/sites/default/files/downloads/pdf/20161104_media_release_ipbes_paris_agreement_in_force.pdf.
12 Mathews, Developing countries and the renewable energy revolution, URL: https://www.oecd.org/dev/developing-countries-and-the-renewable-energy-revolution.htm.
13 Nazir in drugi, Potential environmental impacts of wind energy development: A global perspective (2020), str. 85.
14 WindEurope, Wind energy frequently asked questions (FAQ), URL: https://www.ewea.org/wind-energy-basics/faq/.
15 Manwell, McGowan, Anthony, Wind Energy Explained Theory, Design And Application (2010), str. 547.
16 Saidur in drugi, Environmental impact of wind energy (2011), str. 2425.
17 Singh, Wind Power in India: Pros and Cons – an Overview, (2013), str. 21.
18 SEO Bird Life, SEO/BirdLife presenta una nueva guía para la evaluación del impacto de parques eólicos en aves y murciélagos, URL: https://seo.org/2012/01/12/seobirdlife-presenta-una-nueva-guia-para-la-evaluacion-del-impacto-de-parques-eolicos-en-aves-y-murcielagos/.
19 U. S. Fish and Wildlife Service, Bats are one of the most important misunderstood animals, URL: https://www.fws.gov/midwest/news/ImportanceOfBats.html.
20 Gibson, Wilman, Laurance, How green is ‘green’ energy? (2017), str. 922-935.
21 Gaultier in drugi, Bats and Wind Farms: The Role and Importance of the Baltic Sea Countries in the European Context of Power Transition and Biodiversity Conservation (2020), str. 10387.
22 Lagerveld in drugi, Assessing fatality risk of bats at offshore wind turbines, URL: http://edepot.wur.nl/518591, str. 6.
23 Voigt, Kingston, Bats in the Anthropocene: Conservation of Bats in a Changing World (2016), str. 316.
24 American Wind Wildlife Institute, Wind-Wildlife Success Stories: Making Wind Energy Safer for Bats, URL: https://awwi.org/news-events/success-stories/success-story-bats/.
25 Merlin Tuttle's Bat Conservation, Climate change and bats, URL: https://www.merlintuttle.org/climate-change-and-bats/.
26 Glede na poročilo iz leta 2017 je bila ta številka okoli 75%, v: IRENA, Untapped potential for climate action: Renewable energy in Nationally Determined Contributions, URL: https://www.irena.org/publications/2017/Nov/Untapped-potential-for-climate-action-NDC.
27 IRENA, NDCs in 2020: Advancing renewables in the power sector and beyond, URL: https://www.irena.org/-/media/Files/IRENA/Agency/Publication/2019/Dec/IRENA_NDCs_in_2020.pdf, str. 6.
28 Voigt, Kingston, Bats in the Anthropocene: Conservation of Bats in a Changing World (2016), str. 295.
29 Prav tam, str. 303.
30 Prav tam.
31 Okuno, Frankenstein’s Mammoth: Anticipating the Global Legal Framework For De-Extinction, (2016), str. 613.
32 6., 8., 9. in 14. člen CBD.
33 Gardner, Struebig, Davis, Conservation must capitalise on climate’s moment, URL: https://www.nature.com/articles/s41467-019-13964-y.
34 WWF, NDCs - A force for nature?, URL: http://4fqbik2blqkb1nrebde8yxqj-wpengine.netdna-ssl.com/wp-content/uploads/2018/12/WWF_NDCs-a-force-for-nature-2nd-edition.pdf, str. 7.
Seznam literature
American Wind Wildlife Institute: Wind-Wildlife Success Stories: Making Wind Energy Safer for Bats, URL: https://awwi.org/news-events/success-stories/success-story-bats/ (20. februar 2021).
Gardner, Charlie J.; Struebig, Matheew J.; Davis, Zoe G.: Conservation must capitalise on climate’s moment, URL: https://www.nature.com/articles/s41467-019-13964-y (20. februar 2021).
Gaultier, Simon P. in drugi: Bats and Wind Farms: The Role and Importance of the Baltic Sea Countries in the European Context of Power Transition and Biodiversity Conservation, v: Environ. Sci. Technol. 54 (2020), str. 10385−10398.
Gibson, Luke; Wilman, Elspeth N.; Laurance, William F.: How green is ‘green’ energy?, v: Trends in Ecology & Evolution 32 (2017) 12, str. 922-935.
International Institute for Applied Systems Analysis: The Convention on Biological Diversity (CBD) and the Paris Climate Agreement: Can they be reconciled?, URL: https://iiasa.ac.at/web/home/about/leadership/director/ALG_2018_Background_Note.pdf (20. februar 2021).
IPBES: Paris Agreement Now in Force: Good News for Biodiversity (Media Release), URL: https://ipbes.net/sites/default/files/downloads/pdf/20161104_media_release_ipbes_paris_agreement_in_force.pdf (20. februar 2021).
IPCC: Summary for Policymakers, URL: https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/sites/2/2019/05/SR15_SPM_version_report_LR.pdf (20. februar 2021).
IRENA: Untapped potential for climate action: Renewable energy in Nationally Determined Contributions, URL: https://www.irena.org/publications/2017/Nov/Untapped-potential-for-climate-action-NDC (20. februar 2021).
IRENA: NDCs in 2020: Advancing renewables in the power sector and beyond, URL: https://www.irena.org/-/media/Files/IRENA/Agency/Publication/2019/Dec/IRENA_NDCs_in_2020.pdf (20. februar 2021).
Lagerveld, Sander in drugi: Assessing fatality risk of bats at offshore wind turbines, URL: http://edepot.wur.nl/518591 (20. februar 2021).
Manwell, James F.; McGowan, Jon G.; Rogers, Anthony. L: Wind Energy Explained Theory, Design And Application, Second Edition, A John Wiley and Sons, Ltd., 2009.
Mathews, John A.: Developing countries and the renewable energy revolution, URL: https://www.oecd.org/dev/developing-countries-and-the-renewable-energy-revolution.htm (20. februar 2021).
Merlin Tuttle's Bat Conservation: Climate change and bats, URL: https://www.merlintuttle.org/climate-change-and-bats/ (20. februar 2021).
Ministrstvo za infrastrukturo: Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije, URL: http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/posodobitev_2017/strokovne_podlage_ve-comb.pdf (20. februar 2021).
Nazir, Muhammad Shahzad in drugi: Potential environmental impacts of wind energy development: A global perspective, v: Current Opinion in Environmental Science & Health, 13 (2020), str. 85-90.
Okuno, Erin: Frankenstein’s Mammoth: Anticipating the Global Legal Framework For De-Extinction, v: Ecology Law Quarterly 43 (2016), str. 581-634.
Saidur, Rahman in drugi: Environmental impact of wind energy, v: Renewable and Sustainable Energy Reviews 15 (2011), str. 2423–2430.
Secretariat of the Convention on Biological Diversity: COP Decisions; Biodiversity and Climate Change Decisions, URL: https://www.cbd.int/climate/decision.shtml (20. februar 2021).
Secretariat of the Convention on Biological Diversity: CLIMATE CHANGE AND BIODIVERSITY // INTRODUCTION, URL: https://www.cbd.int/climate/intro.shtml (20. februar 2021).
Singh, Sunita: Wind Power in India: Pros and Cons – an Overview, v: International Journal of Electrical and Electronic Engineering & Telecommunications 2 (2013), str. 19-24.
Smithsonian: Rainforest Biodiversity Shows Differing Patterns, URL: https://www.sciencedaily.com/releases/2007/08/070808132022.htm (20. februar 2021).
SEO Bird Life: SEO/BirdLife presenta una nueva guía para la evaluación del impacto de parques eólicos en aves y murciélagos, URL: https://seo.org/2012/01/12/seobirdlife-presenta-una-nueva-guia-para-la-evaluacion-del-impacto-de-parques-eolicos-en-aves-y-murcielagos/ (20. februar 2021).
U. S. Fish and Wildlife Service: Bats are one of the most important misunderstood animals, URL: https://www.fws.gov/midwest/news/ImportanceOfBats.html (20. februar 2021).
Voigt, Christian C.; Kingston, Tigga: Bats in the Anthropocene: Conservation of Bats in a Changing World, Springer International Publishing 2016.
WindEurope: Wind energy frequently asked questions (FAQ), URL: https://www.ewea.org/wind-energy-basics/faq/ (20. februar 2021).
WWF: NDCs - A force for nature?, URL: http://4fqbik2blqkb1nrebde8yxqj-wpengine.netdna-ssl.com/wp-content/uploads/2018/12/WWF_NDCs-a-force-for-nature-2nd-edition.pdf (20. februar 2021).
