Korupcija v času COVID-19
1. Uvod[1]
Vpliv novega virusa Covid-19 na naša življenja je tako pomemben, da nekateri[2] govorijo kar o “vojni”, v kateri smo. Toda zdravstveni problem niso edina vrsta težav, ki jih povzroča virus. Obstaja kar nekaj posameznikov v javnem ali zasebnem sektorju, ki trenutno pandemijo in kaotične razmere v njej zlorabljajo za različna koruptivna dejanja, predvsem s ciljem osebne obogatitve in/ali krepitve politične moči. Ti pojavi so tako pogosti in tako raznoliki, da jih glede na posledice, ki jih povzročajo, lahko razvrstimo v več skupin. V nadaljevanju je tako problematika korupcije v času pandemije Covid-19 predstavljena na naslednjih področjih: vladavina prava, javno naročanje, transparentnost, delovanje nadzornih mehanizmov in svoboda medijev.
Razlog, zakaj moramo ravno zdaj ob vseh zdravstvenih težavah razpravljati še o korupciji, je preprost: nikakor ne smemo dopustiti, da pandemija (p)ostane izgovor za rast števila koruptivnih praks in uveljavljanje protidemokratičnih teženj s strani nekaterih avtokratskih voditeljev.
2. Vladavina prava
Pogoji, v katerih so organi odkrivanja in pregona objektivno ovirani pri opravljanju svojih običajnih nalog, tako zaradi tega, ker morajo tudi sami vzdrževati socialno distanco, kot zaradi tega, ker njihova prioriteta postane varovanje življenja in zdravja ljudi, ogroženih s strani novega virusa, so seveda odlična novica za vse, ki želijo zlorabiti nove okoliščine. Če temu dodamo še enormno količino finančnih sredstev, ki jih države ali porabljajo za nakup medicinske in osebne zaščitne opreme ali za ekonomsko pomoč svojemu gospodarstvu, ter zaradi potrebne nujnosti in hitrosti teh dveh ukrepov znižano stopnjo nadzora, je jasno, da so se vse države sveta znašle v situaciji, ko se je »na trgu« znašlo ogromno denarja brez ustreznega nadzora nad njegovo porabo.
V začetnih fazah prvega vala pandemije je tako prihajalo do klasičnih oblik korupcije, pa tudi goljufij: plačevanje proizvajalcem in posrednikom za preskok čakalnih vrst pri nabavi potrebne medicinske ali osebne zaščitne opreme,[3] plačevanje opreme, ki nikoli ni bila dostavljena[4] ali pa je bila neustrezne kvalitete.[5] Nekatere države[6] so zaradi tega takšno opremo vračale, Republika Slovenija pač ne.
Naša država se je »odlikovala« še po tem, da je za razliko od drugih držav vztrajala pri nabavi opreme preko posrednikov, kar je eden najbolj tipičnih opozorilnih znakov za korupcijo, ki obstaja v protikorupcijski teoriji in praksi. Kot slučajno so bili ti posredniki seveda povezani z raznimi ministri, njihovimi sorodniki in prijatelji, največje državno naročilo za dobavo opreme pa je dobilo podjetje, ki se s tem še nikoli ni ukvarjalo, saj je znano le po proizvodnji opreme za igre na srečo.
V svetu in pri nas smo zaznali še dve obliki klasične korupcije pri nabavi opreme: preplačevanje blaga[7] in njegovega transporta.[8]
Nabava in prodaja medicinske in osebne zaščitne opreme je postala tako donosen posel, da se je v njem resno angažirala tudi italijanska mafija,[9] kar kaže na zelo visoko stopnjo ogroženosti vladavine prava v vsaki državi, ki se je lotila nabave medicinske in osebne zaščitne opreme, pa temu ni posvetila potrebne pozornosti z nadzorstvenega vidika.
3. Postopki javnega naročanja
Postopki javnega naročanja so običajno zelo natančno regulirani, da bi se tako preprečile morebitne zlorabe, saj je ravno to področje tisto, kjer se iz javnega v zasebne žepe preliva največ sredstev, tako zakonito kot protizakonito. V času pandemije pa sta zaradi nujnosti pri nabavi potrebne opreme v ospredje prišli dve zahtevi, hitrost in enostavnost, ki jima do tedaj veljavni postopki javnega naročanja niso bili najbolj naklonjeni. Nekatere države so za takšne primere izrednih razmer že imele vzpostavljena ustrezna pravila,[10] druge, vključno z Evropsko Unijo, so jih šele hitele vzpostavljati. Spremenjeni predpisi so za obdobje pandemije med drugim dopuščali občutno skrajševanje rokov, zmanjšanje števila potrebnih ponudnikov, direktno sklepanje pogodb brez javnih razpisov in skrajno poenostavitev komuniciranja med naročniki in potencialnimi ponudniki. So pa tudi države, ki so poenostavitve na tem področju izkoristile še za doseganje kakšnih drugih ciljev. Tako je Velika Britanija vzporedno s poenostavitvijo pravil želela zagotoviti tudi neovirano delovanje storitvenega sektorja, kar bi se naj zgodilo z zagotavljanjem denarnega toka v korist dobaviteljev in z zaščito njihovih delovnih mest.[11]
Poenostavitve sicer rigoroznih pravil na področju javnega naročanja so seveda pomembno zvišale tveganja za nezakonito uporabo javnega denarja. Da do tega res ne bi prišlo, so nekatere države uvedle izredne ukrepe na področju nadzora nad takšnimi postopki, ki pa še vedno omogočajo hitrost in enostavnost javnih naročil. Ti ukrepi vključujejo vzpostavitev dodatnih varovalk za nujne nabave, dodatno poročanje naročnikov, nadzor nad njihovimi posli v realnem času in takojšnjo reakcijo pristojnih institucij v primeru suma korupcije ali drugih nezakonitih dejanj.
4. Transparentnost
Čeprav transparentnost ni vsemogočno sredstvo v boju zoper korupcijo, je empirično dokazano, da so bolj transparentne države manj obremenjene s korupcijo.
V času pandemije je največja možna transparentnost pomembna še iz dveh dodatnih razlogov. Prvi je neugodje, če ne že kar strah večine državljanov v zaostrenih zdravstvenih pogojih, ko morajo vlade, če želijo premagati ta strah in pridobiti zaupanje ljudi, biti povsem transparentne glede trenutne situacije v državi in glede sistemov, ki naj zagotovijo zaščito pred virusom. Brez tega imajo vlade hude težave z disciplino ljudi in z njihovo pripravljenostjo slediti odrejenim karantenam in drugim omejitvenim ukrepom. Drugo področje, kjer je v času Covida-19 transparentnost še posebej pomembna, pa je transparentnost na področju nabav potrebne opreme. Glede na nujnost in poenostavitve postopkov javnega naročanja ter glede na veliko količino porabljenih javnofinančnih sredstev bodo vlade brez ustrezne preglednosti teh poslov podvržene hudim sumničenjem z vseh strani in tudi najmanjša odkrita nepravilnost bo povzročila drastičen padec njihove kredibilnosti, ugleda in podpore javnosti, ne glede na morebitne uspehe v boju zoper novi virus.
Kljub nujno potrebni hitrosti in enostavnosti pri nabavi opreme je torej potrebne več in ne manj transparentnosti. Nekatere države to razumejo in so vzpostavile sisteme, pri katerih je možno na internetnih straneh vsak trenutek preveriti, kaj je država nabavila, od koga, po kakšni ceni in po kakšnih dodatnih pogojih.[12] V drugih državah pa so vlade šle ravno v nasprotno smer.[13]
5. Delovanje nadzornih mehanizmov
Povsem normalno je, da se tudi nadzornim mehanizmom[14] v času pandemije spremenijo prioritete, seveda pa to še vedno ne sme privesti do znatnega olajšanja položaja tistih, ki želijo zlorabiti novonastale razmere – bodisi za pridobivanje protipravnih premoženjskih koristi, bodisi za doseganje drugih, tudi političnih, ciljev, ki nimajo nobene zveze s pandemijo. Povečana budnost nadzornih mehanizmov seveda ne sme ovirati vlad pri njihovem ukrepanju zoper Covid-19, ampak mora poskrbeti za to, da bo to ukrepanje še vedno v skladu z uveljavljenimi demokratičnimi, pravnimi in etičnimi standardi v državi.
Prvo raven delovanja nadzornih mehanizmov zagotavlja ravnotežje treh vej oblasti – zakonodajne, izvršilne in sodne. V času krize so nekatere države[15] popolnoma omejile nadzorne, pa tudi druge funkcije zakonodajne veje oblasti in jih v celoti prenesle na izvršilno vejo, kar je še posebej pomembno z vidika onemogočanja zagotavljanja parlamentarnega nadzora nad porabo proračunskih sredstev.
Drugo raven delovanja nadzornih mehanizmov predstavljajo različne samostojne institucije z revizorskimi pooblastili za nadzor javnih financ. Te institucije svojo funkcijo v normalnih časih opravljajo ex post in ne pretirano hitro. Glede na občutno spremenjene razmere v času pandemije, zlasti glede na ogromno in hitro porabo javnofinančnih sredstev, pa je pomembno, da se nadzorni postopki v sedanjih okoliščinah izvajajo čim hitreje in čim bolj v realnem času, zlasti v okoljih, kot je tudi Slovenija, kjer se goljufije in koruptivna dejanja ne dogajajo tako zelo redko. Podobno velja tudi za razne protikorupcijske komisije in banke ter druge finančne nadzorne institucije: prve se morajo poudarjeno angažirati na preprečevanju korupcije, druge pa na preprečevanju in zatiranju pranja denarja, ki izvira iz vseh možnih oblik nezakonitih dejanj v času korona-krize.
Podobno velja tudi za tretjo raven delovanja nadzornih mehanizmov, za organe odkrivanja in pregona. Jasno se kaže, katere vlade razumejo njihovo vlogo in naloge ter tem mehanizmom dodatno pomagajo v času krize, že zato, da preprečijo grozeča velika oškodovanja proračunskih sredstev. So pa seveda tudi države, ki želijo na različne načine, tudi z nesmiselnimi kadrovskimi posegi v te organe,[16] doseči ravno nasprotno: storilcem olajšati delo pri plenjenju javnih sredstev.
6. Svoboda medijev
Neodvisni, zlasti preiskovalni novinarji, so ogrožena profesija že v normalnih razmerah. Ko pa v situacijah, kot je trenutna pandemija, njihovo delo postane še bolj pomembno, se tudi pritisk na njih zelo poveča. Če obstajajo sumi, da so v koruptivna dejanja vpleteni posamezni politiki, so poročila novinarjev o takšnem početju hitro označena kot zmotna, izkrivljena ali celo politično motivirana.[17] Žvižgačem, ki so prvi vir informacij o takšnih dogodkih, pa se povsod, ne samo v Sloveniji,[18] dogajajo še hujše stvari.[19]
Vloga novinarjev v zdravstvenih krizah, kot je trenutna, je izredno pomembna: informacije, ki jih podajajo javnosti, morajo biti popolnoma zanesljive in ažurne – zato, da so ljudje celovito obveščeni o tem, kaj se dogaja, zato, da se prepreči panika in zato, da nivo transparentnosti v državah ostane tam, kjer je bil pred krizo. To seveda zahteva od njih, da vsako informacijo, ne glede na vir, temeljito preverijo, in da do svojih virov vzdržujejo ustrezno distanco. Tudi s strani državnih mehanizmov posredovane informacije morajo biti predmet njihove trezne presoje, saj sicer hitro lahko pride do zavajanja, pa tudi do vrste drugih posledic, celo do dodatnega ogrožanja zdravja ljudi.[20]
Razmere v trenutni pandemiji so zelo ugodne za utišanje novinarjev in nekatere vlade to s pridom izkoriščajo, bodisi z dodatnimi omejitvami za njihovo delo,[21] bodisi z ustrahovanjem novinarjev[22] ali kar prevzemanjem celotnih medijskih hiš. Nikakor namreč nočejo razumeti, da ni naloga medijev, da so prijatelji politikov, ampak, da so korektni do svoje publike, torej bralcev, gledalcev in poslušalcev.
7. Zaključek
Očitno je res tisto, kar pravijo nekateri, namreč, da po tej pandemiji nič več ne bo tako, kot je bilo. Videti je, da to velja tudi za področje korupcije, še zlasti v Republiki Sloveniji. Nabralo se je toliko sumov, odprtih je ostalo toliko vprašanj in temeljito je bilo osiromašenih[23] toliko institucij,[24] ki bi se morale ukvarjati s temi sumi in vprašanji, da je jasno, da sta po zaključku pandemije možna samo dva izhoda, ki bosta res oba drugačna od stanja pred pandemijo. Prvi možni izhod je ta, da res objektivni in neodvisni organi temeljito preverijo vse sume in podajo odgovor na enostavno vprašanje: je bila tudi pri nas pandemija zlorabljena za osebno okoriščanje ali ne? S tem bodo omogočili kolektivno katarzo, očiščenje, in neobremenjeno nadaljevanje slovenske poti v prihodnost. Drugi možni izhod pa je ta, da brez kakršnegakoli preverjanja sumov zgodbo zaključimo, na slepo trdimo, da je bilo vse v najlepšem redu in da so vsi sumi izmišljotina enega žvižgača in vrste pokvarjenih medijev ter s tem seznamu nerazčiščenih velikih slovenskih afer[25] dodamo še eno in se tako še bolj pogreznemo v blato laži, zavajanj, brezobzirne politične trgovine in korupcije, iz katerega se ne bomo izkopali vsaj še eno generacijo.
Opombe
[1] Prispevek je skrajšana in predelana verzija dosti bolj obširnega prispevka »Minimising bribery and corruption in the time of Covid-19«,ki ga je avtor spisal skupaj s Sandrine Richard in Jamesom Wasserstromom, objavljen pa je na https://www.iaca.int/media/attachments/2020/07/14/drago-kos-joint-paper-fighting-corruption-in-the-time-of-covid-19-final-for-publishing.pdf.
[2] Npr. francoski predsednik Macron.
[3] Motoh, Slovenia Social Briefing, URL: https://china-cee.eu/2020/05/06/slovenia-social-briefing-purchases-of-medical-equipment-related-corruption-suspicions-and-the-public-response/.
[4] Chia, Coronavirus, URL: https://www.straitstimes.com/singapore/coronavirus-buyers-of-cheap-masks-lose-122000-to-overseas-scam.
[5] To se je zgodilo Finski.
[6] Lau, Netherlands, URL: https://www.scmp.com/news/china/diplomacy/article/3077428/netherlands-recalls-600000-face-masks-china-due-low-quality.
[7] Clarke, Care providers, URL: https://www.homecareinsight.co.uk/care-providers-urged-to-contact-cma-over-ppe-overpricing/; URL: https://www.homecareinsight.co.uk/care-providers-urged-to-contact-cma-over-ppe-overpricing/.
[8] Slovenska vlada je v istem času za enega od prevozov iz Azije sama plačala le petino vsote, ki jo je za skoraj za identičen prevoz dobil – ravno tako od slovenske vlade – izbrani slovenski posrednik.
[9] Di Donato, Lister, The Mafia, URL: https://edition.cnn.com/2020/04/19/europe/italy-mafia-exploiting-coronavirus-crisis-aid-intl/index.html.
[10] Npr. Kitajska: Government Procurement Law of the People's Republic of China, URL: http://www.fdi.gov.cn/1800000121_39_2099_0_7.html.
[11] Vlada Velike Britanije: Procurement Policy Note - Supplier relief due to COVID-19, URL: https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/874178/PPN_02_20_Supplier_Relief_due_to_Covid19.pdf.
[12]Npr. Ukrajina: URL: https://bi.prozorro.org/sense/app/fba3f2f2-cf55-40a0-a79f-b74f5ce947c2/sheet/c852ccc8-1477-4f40-b698-53ea7a57ce1c/state/analysis#view/q6zpiXHy.
[13] Cuckić, Covid-19, URL: https://europeanwesternbalkans.com/2020/03/31/covid-19-pandemic-as-a-threat-to-the-rule-of-law-in-the-western-balkans/.
[14] Za potrebe tega teksta so to vsi organi s kakršnimikoli nadzornimi pooblastili v najširšem pomenu besede.
[15] Npr. Madžarska.
[16] Tako kot v Sloveniji.
[17] STA, Ruling SDS, URL: https://www.total-slovenia-news.com/politics/6027-ruling-sds-criticised-for-attacks-on-mainstream-media-in-slovenia.
[18] Kot je to primer z Ivanom Galetom, ki je izgubil službo.
[19] Feinstein, Covid -19: The largest, URL: https://whistleblower.org/blog/Covid-19-the-largest-attack-on-whistleblowers-in-the-world/.
[20] Fottrell, Trump, URL: https://www.marketwatch.com/story/trump-suggests-disinfectant-as-treatment-for-coronavirus-by-injection-inside-or-almost-a-cleaning-doctors-call-the-idea-dangerous-2020-04-24.
[21] IFJ: Survey, URL: https://www.ifj.org/media-centre/news/detail/category/Covid-19-report-safely/article/survey-press-freedom-and-Covid-19.html.
[22] OZN, Press, URL: https://news.un.org/en/story/2020/05/1063152.
[23] Predvsem kadrovsko.
[24] NPU, OVS, SOVA, Kriminalistična policija, napadeni so mediji …
[25] Trgovina z orožjem, Depala vas, Patria, TEŠ 6 …
Viri in literatura
Chia, Osmond: Coronavirus: Buyers of 'cheap' masks lose $122,000 to overseas scam, URL: https://www.straitstimes.com/singapore/coronavirus-buyers-of-cheap-masks-lose-122000-to-overseas-scam;
Clarke, Sarah: https://www.homecareinsight.co.uk/care-providers-urged-to-contact-cma-over-ppe-overpricing/, https://www.homecareinsight.co.uk/care-providers-urged-to-contact-cma-over-ppe-overpricing/;
Cuckić, Nikola: COVID-19 pandemic as a threat to the rule of law in the Western Balkans, URL: https://europeanwesternbalkans.com/2020/03/31/covid-19-pandemic-as-a-threat-to-the-rule-of-law-in-the-western-balkans/;
Di Donato, Valentina, Lister, Tim: The Mafia is poised to exploit coronavirus, and not just in Italy, URL: https://edition.cnn.com/2020/04/19/europe/italy-mafia-exploiting-coronavirus-crisis-aid-intl/index.html;
Feinstein, Samantha: COVID-19: The Largest Attack on Whistleblowers in the World, URL: https://whistleblower.org/blog/Covid-19-the-largest-attack-on-whistleblowers-in-the-world/;
Fottrell, Quentin: Trump floats idea of disinfectant for coronavirus ‘by injection inside or almost a cleaning’ — later says he was speaking ‘sarcastically, URL: https://www.marketwatch.com/story/trump-suggests-disinfectant-as-treatment-for-coronavirus-by-injection-inside-or-almost-a-cleaning-doctors-call-the-idea-dangerous-2020-04-24;
IFJ, Survey Press Freedom and COVID-19, URL: https://www.ifj.org/media-centre/news/detail/category/Covid-19-report-safely/article/survey-press-freedom-and-Covid-19.html;
Lau, Stuart: Netherlands recalls 600,000 face masks from China due to low quality, https://www.scmp.com/news/china/diplomacy/article/3077428/netherlands-recalls-600000-face-masks-china-due-low-quality;
Motoh, Helena: Slovenia social briefing: Purchases of medical equipment, related corruption suspicions and the public response, URL: https://china-cee.eu/2020/05/06/slovenia-social-briefing-purchases-of-medical-equipment-related-corruption-suspicions-and-the-public-response/;
OZN: Press freedom critical to countering COVID-19 ‘pandemic of misinformation’: UN chief, URL: https://news.un.org/en/story/2020/05/1063152;
Richard, Sandrine; Wasserstrom, James; Kos, Drago: »Minimising bribery and corruption in the time of Covid-19« (2020), https://www.iaca.int/media/attachments/2020/07/14/drago-kos-joint-paper-fighting-corruption-in-the-time-of-covid-19-final-for-publishing.pdf;
STA: Ruling SDS Criticised for Attacks on Mainstream Media in Slovenia, URL: https://www.total-slovenia-news.com/politics/6027-ruling-sds-criticised-for-attacks-on-mainstream-media-in-slovenia.
