Mikroplastika in trajnostni razvoj

Kaj je mikroplastika?

Mikroplastika so plastični delčki, manjši od 5 mm, ki jih sestavljajo različni plastični polimeri, od polietilena (PE), polipropilena (PP), polistirena (PS), do polivinil klorida (PVC), poliestra (PES) in številnih drugih sintetičnih polimerov. Ločimo jo na primarno in sekundarno, pri čemer kot primarno mikroplastiko označujemo tiste plastične delce, ki so narejeni z namenom, da so majhne velikosti, npr. plastične kroglice (angl. microbeads) v pilingih in ostalih izdelkih za osebno nego in abrazivnih sredstvih, bleščice, granulat za proizvodnjo plastičnih izdelkov itd., kot sekundarno mikroplastiko pa tiste plastične delce, ki nastanejo z razpadanjem večje plastike zaradi vplivov UV sevanja in drugih okoljskih dejavnikov.

Mikroplastika v okolju

Viri mikroplastike v okolju so proizvodnja in razpadanje večje plastike (sekundarna mikroplastika), proizvodnja sintetičnega tekstila (npr. poliester in najlon) in proizvodnja mikroplastike (primarna mikroplastika). Večja plastika pride v okolje preko neprimernega ravnanja z odpadki, naključnega ali namernega smetenja ter z uporabo plastike v različnih dejavnostih, kot so ribištvo, kmetijstvo in promet (npr. ribiške mreže, koprene, rastlinjaki, prometni stožci in avtomobilske gume). Večja plastika se nato pod vplivom okoljskih dejavnikov ali abrazije drobi na manjše koščke, ki se nato kopičijo v tleh ali pa preidejo v vodna telesa z erozijo tal in površinskim odtokom. Sintetični tekstil med pranjem izloča drobna vlakna, ki končajo v odpadni vodi in posledično čistilnih napravah. Tam prav tako konča primarna mikroplastika iz izdelkov za osebno nego. Ker se mikroplastika v čistilnih napravah ne razgradi, se je večina zadrži v aktivnem blatu.1 Preostali delci, ki se ne zadržijo v aktivnem blatu, pa vstopijo v okolje preko iztokov iz čistilnih naprav. Preko aktivnega blata, ki ga v mnogih državah uporabljajo kot gnojilo za kmetijske površine, mikroplastika preide v tla in se tam kopiči, oziroma z erozijo tal in površinskim odtokom vstopi v vodna telesa. Mikroplastika lahko v morje vstopi na več načinov – preko iztoka kopenskih vodnih teles ali neposredno, npr. iz odpadnih ribiških mrež, ki razpadejo na manjše delčke, ali preko nepravilno odloženih odpadkov v obalnih regijah, ki jih veter ali plima zaneseta v morje.2

Mikroplastiko tako najdemo v vseh ekosistemih – v morju, sladkovodnih telesih, na kopnem ter v atmosferi. Ocene o masi mikroplastike v oceanih so zelo različne – od 93-263 tisoč ton na površini vseh svetovnih oceanov3 do 11,6-21,1 milijonov ton v zgornjih 200 m Atlantskega oceana.4 Pri tem so ocene odvisne od velikostnega reda delcev plastike, ki ga ocene zajemajo, in od segmenta morja, ki ga pokrivajo (površina ali podpovršje). Ogromno znanstvenih objav poroča o najdbi mikroplastike v različnih vodnih organizmih, vendar se le del teh posveča tudi toksikološkim učinkom na organizme. V eni izmed takšnih študij so vodno bolho (Daphnia magna) izpostavili mikroplastičnim kroglicam (primarni mikroplastiki) in drobcem nepravilnih oblik (sekundarni mikroplastiki). Pri visokih koncentracijah mikroplastike so opazili zmanjšano stopnjo hranjenja in reprodukcije. Sekundarna mikroplastika je imela več škodljivih učinkov kot primarna ter je podaljšala čas presnove in v črevesju tvorila skupke.5 Študija je bila sicer opravljena na visokih (trenutno še okoljsko nerealnih) koncentracijah, vendar poročajo o škodljivih posledicah na organizme tudi študije narejene na realnih koncentracijah. Ostrige (Crassostrea gigas), ki so jih izpostavlili realni koncentraciji polistirenske mikroplastike, so po dveh mesecih imele znatno zmanjšano število jajčnih celic (za 38 %), zmanjšan premer le-teh (za 5 %), zmanjšano hitrost semenčec (za 23 %) in manj razvitih ličink (za 18 %).6

Mikroplastika v kopenskih ekosistemih je posledica neustreznega ravnanja z odpadki, atmosferskega nalaganja in drugih dejavnikov. Najbolj ogrožena so kmetijska tla, ki so tudi najbolj intenzivno koriščena (intenzivno gnojenje),7 in sicer zaradi uporabe aktivnega blata iz čistilnih naprav, komposta iz bioloških odpadkov in uporabe kmetijske plastike. Ocene vnosa mikroplastike v kmetijsko prst v Evropi se gibljejo med 0,2 in 8 mg na hektar kmetijske zemlje na prebivalca letno, kar skupno znese med več deset tisoč in več sto tisoč ton letno na vseh evropskih kmetijskih površinah.8 Te ocene zajemajo mikroplastiko, ki v prst prehaja zgolj preko gnojenja z odpadnim blatom, zaradi česar je ocena skupne količine mikroplastike v kmetijski prsti verjetno še veliko večja. Takšno stališče podpirajo raziskave, ki so mikroplastiko našle tudi v kmetijski prsti, kjer gnojila z vsebnostjo mikroplastike niso bila nikoli uporabljena. V takšni kmetijski prsti so namreč znanstveniki našli kar 206 večjih plastičnih delcev na hektar in 0,34 mikroplastičnih delčkov na kilogram zemlje.9 Mikroplastika v prsti lahko vpliva na fizikalne lastnosti prsti (kompaktiranje prsti in sposobnost zadrževanja vode v tleh),10 rast rastlin (zakasnitev kalitve, spremembe v rastlinski biomasi in lastnostih korenin)11 in mikrobno združbo v sedmentih (spremembe v aktivnosti mikroorganizmov, kroženju hranil ter sestavi mikrobne združbe),12 pri čemer ti vplivi niso vedno negativni. Vpliv mikroplastike na prst se tudi močno razlikuje glede na njeno sestavo in obliko. Poliester je tako, na primer, povečal sposobnost zadrževanja vode v ilovnatih peščenih tleh, medtem ko polietilen na ta parameter ni vplival.12 Za razliko od vpliva na fizikalne lastnosti prsti je vpliv mikroplastike na živali v tleh večinoma negativen. Znanstveniki so odkrili, da ima škodljiv učinek na preživetje in fizično sposobnost nematod (Caenorhabditis elegans) in deževnikov (Lumbricus terrestris). Pri nematodah je mikroplastika povzročila smrtnost, zmanjšanje dolžine telesa in zmanjšanje razmnoževanja,13 pri deževnikih pa je zmanjšala njihovo stopnjo rasti ter se kopičila v glistinah.14

Lahka mikroplastika manjših dimenzij se prenaša tudi v atmosferi, in sicer na dolge razdalje, nato pa se odlaga na zemeljsko površino. V nacionalnih parkih v ZDA, daleč od gosto poseljenih območij, so tako našli atmosferske usedline mikroplastike, ki je bila prisotna v 98 % zbranih vzorcev. Stopnje odlaganja so v povprečju znašale 132 mikroplastičnih delcev na m2 dnevno, kar znaša več kot 1000 ton nanosa plastike letno na zaščitena območja na zahodu ZDA, vključno z nacionalnimi parki in območji divjine.16 V Parizu so atmosfersko odlaganje mikroplastičnih delcev ocenili na 110 ± 96 delcev na m2 dnevno,17 v Dongguanu na Kitajskem pa na 228 ± 43 delcev na m2 dnevno. Onesnaženje okolja z mikroplastiko pa ni omejeno le na območja z visoko populacijo ljudi oz. bližino le teh. Mikroplastiko so namreč odkrili tudi na zelo oddaljenih lokacijah, kot npr. v arktičnem snegu,18 na Antarktiki19 in v francoskih Pirenejih.20 

Mikroplastika in ljudlje

Ljudje mikroplastiko uživamo ne le preko morskih sadežev, temveč tudi preko sadja in zelenjave in celo preko atmosferskega odlaganja mikroplastike na naše krožnike. Pri vzorčenju klapavic iz obalnih voda Združenega kraljestva in v živilskih trgovinah so odkrili, da je 50 % vzorcev vsebovalo mikroplastiko. Po ocenah raziskovalcev naj bi z zaužitjem 100 g klapavic zaužili 70 delcev mikroplastike.21 Dokazali so, da se mikroplastika nahaja tudi v sadju in zelenjavi in tako tudi na ta način prehaja v človekovo prehransko verigo. Mikroplastiko so našli v jabolkih, hruškah, brokoliju, solati in korenju. Jabolka so vsebovala največ mikroplastike, v povprečju 223.000 delcev na gram sadeža, medtem ko je bila vsebnost v solati najmanjša, v povprečju 52.050 delcev na gram.22 Ob tem je treba poudariti, da so študije med seboj težko primerljive, saj vsaka zajema drugačen velikostni razred mikroplastike. Npr. študija mikroplastike v klapavicah je zajela velikosti od 5 µm do 5 mm, medtem ko je študija mikroplastike v sadju in zelenjavi zajela tudi mikroplastiko velikosti manjše od 5 µm. Nadalje so znanstveniki odkrili, da precej mikroplastike zaužijemo tudi preko mikroplastičnih delcev, ki iz zraka padejo na naš krožnik med obrokom. Ocenjujejo namreč, da na ta način zaužijemo do 114 mikroplastičnih delcev na obrok.23 Pri tem večino delcev, ki se v naših stanovanjih odlaga na površine, predstavljajo vlakna iz naših oblačil in iz drugega tekstila. 

Znanstveniki so mikroplastiko našli celo v človeškem blatu in v placenti. Prva študija je zajemala blato 8 oseb iz Evrope, Rusije in Japonske. Mikroplastiko so našli v vseh vzorcih blata, s povprečno količino 20 delcev na 10 g blata, kar v povprečju pomeni med 144 in 940 delcev v izločenem blatu dnevno.24 V drugi študiji so našli 12 mikroplastičnih delcev v štirih preiskovanih placentah.25 Izpostavljenost ljudi mikroplastiki je nedvoumna, a za zanesljivo oceno tveganja je treba poznati tako nivo izpostavljenosti kot tudi, kako nevarna je za človeški organizem, česar zaenkrat še ne poznamo. Glede na tveganja, ki jih mikroplastika povzroča pri drugih organizmih, pa lahko sklepamo, da je mikroplastika škodljiva tudi za človeški organizem.26

Mikroplastika in trajnostni razvoj

O trajnostnem gospodarskem sistemu, v nasprotju s sedanjim linearnim gospodarstvom, govorimo, kadar gospodarska rast ne temelji na porabi vedno novih virov, temveč na kroženju že obstoječih virov – gre za t. i. krožno gospodarstvo.27 Krožno gospodarstvo igra ključno vlogo pri doseganju 12. cilja trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju: OZN) »Odgovorna poraba in proizvodnja«28 in med drugim zajema ponovno uporabo, reciklažo in popravilo materialov ter izdelkov. Odpadke ene industrije lahko tako uporabimo kot surovino v drugi, pri čemer lahko kot primer navedemo ponovno uporabo produktov čiščenja odpadne vode v kmetijstvu. Prečiščeno odpadno vodo lahko namreč uporabimo za namakanje kmetijskih površin, odpadno aktivno blato pa za gnojenje. Vendar pa tovrstne prakse, kot je bilo že pojasnjeno, žal niso brez tveganj. 

V čistilne naprave namreč preko odpadne vode vstopi mikroplastika iz naših gospodinjstev, industrije in meteornih vod, ki se izpirajo v kanalizacijo, pri čemer naj bi se do 90 % mikroplastike v čistilnih napravah zadržalo v aktivnem blatu.29 Kljub temu, da le manjši delež mikroplastike konča v iztoku iz čistilnih naprav, pa v namakalne sisteme kmetijskih površin z iztokom, zaradi velike količine odpadne vode, vseeno vstopi velika količina mikroplastike – voda namreč vsebuje do 125.000 mikroplastičnih delcev na m3.30 Namakanja s tretirano odpadno vodo se že poslužujejo v suhih območjih z omejenimi sladkovodnimi viri, ki pa so tudi vedno bolj izpostavljena okrepljenim podnebnim spremembam in podaljšanju sušnih obdobij. Zaradi daljših sušnih obdobij, bodo potrebe po takšnem namakanju vedno večje,31 kar pomeni večji vnos mikroplastike v kmetijska tla,32 posledično večji vnos v človeško prehransko verigo ter potencialen negativen vpliv na zdravje ljudi. 

Glede na to, da se večina mikroplastike v čistilnih napravah zadrži v aktivnem blatu, je le-to običajno zelo bogato z mikroplastičnimi delci (od 1000 do 24.000 mikroplastičnih delcev na kilogram aktivnega blata), zaradi česar je gnojenje z aktivnim blatom lahko problematično.29 Stopnje gnojenja kmetijskih površin z aktivnim blatom se v Evropi gibljejo od 0 do 91 %, s povprečjem 43 %. Ocenjuje se, da se letno na kmetijskih površinah v EU aplicira od 4 do 5 milijonov ton suhe mase aktivnega blata, in s tem od 63.000 do 430.000 ton mikroplastike.33 Kljub temu pa EU v svoji zakonodaji še ni naslovila te problematike.34 V slovenski zakonodaji je uporaba blata iz čistilnih naprav kot gnojila regulirana za vsebnost težkih kovin in nekaterih organskih onesnažil, ne zajema pa prisotnosti mikroplastike manjše od 2 mm. Za blato za kmetijsko uporabo je namreč meja postavljena na 2 % mase suhe snovi za trde delce iz stekla, plastike ali kovine, ki so večji od 2 mm.35

Tveganja ponovne uporabe virov v predmetnem prispevku niso predstavljena z namenom strašenja pred njihovo ponovno uporabo, saj njihove trenutne alternative (uporaba pitne vode za namakanje ter gnojenje s sintetičnimi gnojili) namreč v marsikaterem pogledu niso ugodnejše, temveč z namenom seznanjanja s tveganji, ki jih prinašajo, da jih lahko naslovimo in zagotovimo njihovo varnejšo ponovno uporabo.

Poleg 12. cilja trajnostnega razvoja OZN se problematika mikroplastike posredno in neposredno nanaša tudi na cilje: 14 – »Življenje v vodi«, 15 – »Življenje na kopnem« ter 3 – »Zdravje in dobro počutje«. 14. cilj tako prepoznava problematiko morskega onesnaženja s plastiko in si kot enega izmed podciljev zadaja do leta 2025 preprečiti in znatno zmanjšati onesnaževanje morja vseh vrst, zlasti z dejavnostmi na kopnem, kar vključuje uporabo in neprimerno ravnanje z (mikro)plastiko.36 15. cilj (mikro)plastike neposredno ne vključuje, vendar pa teži k zagotavljanju zdravja kopenskega ekosistema in ohranjanje ter zaščito biodiverzitete.37 Kot je bilo ilustrirano že v začetnih poglavjih prispevka, je tudi kopensko onesnaženje z mikroplastiko zelo razširjeno in zaskrbljujoče, zato lahko v prihodnosti verjetno pričakujemo njegovo vključitev v podcilje 15. cilja OZN.38 

Podobno velja tudi za 3. cilj, ki naslavlja pravičen dostop do zdravstvene oskrbe in zmanjšanje umrljivosti ljudi. Raziskave so pokazale, da mikroplastika negativno vpliva na zdravje, hranjenje in reprodukcijske sposobnosti živali, medtem ko učinkov na človeka še ne poznamo, lahko pa o njih sklepamo. Prisotnost mikroplastike so že dokazali v klapavicah in v sadju ter zelenjavi, zato je zagotavljanje neoporečne hrane in okolja brez mikroplastike pomembno za zdravje človeka. 

Mikroplastika je prisotna v vseh ekosistemih kot tudi v naših domovih ter predstavlja nevarnost za okolje, živali in po vsej verjetnosti tudi za ljudi.39 Ozaveščanje javnosti o problematiki mikroplastike je zato nadvse pomembno. Poljudne oddaje, kot so Modri planet in Utapljanje v plastiki, ter nekatere nevladne organizacije, posvečene tej tematiki, so že vzburile zanimanje javnosti. Nekaterim pozitivnim spremembam, ki so posledica zanimanja in pritiska javnosti, kot so npr. prepoved brezplačnih plastičnih vrečk v trgovinah in prepoved dodajanja mikroplastike izdelkom za osebno nego v nekaterih državah, smo do sedaj že bili priča. Povezovanje stroke z zakonodajalci ter pravna ureditev onesnaženja z mikroplastiko je zato nadvse pomembna. Verjamem pa, da smo šele na začetku pozitivnih sprememb, ki prihajajo. 

Oznake

1 Aktivno blato zajema združbo mikroorganizmov, ki v prezračevalnem bazenu čistilne naprave čisti odpadno vodo preko razgradnje organskih spojin in kopičenja hranil. Aktivno blato skozi proces čiščenja vseskozi nastaja, zato ga je treba odstranjevati. 

2 Horton in sod., Microplastics in Freshwater and Terrestrial Environments: Evaluating the Current Understanding to Identify the Knowledge Gaps and Future Research Priorities (2016).

3 Van Sebille in sod., A Global Inventory of Small Floating Plastic Debris (2015).

4 Pabortsava in sod., High Concentrations of Plastic Hidden beneath the Surface of the Atlantic Ocean (2020).

5 Ogonowski in sod., The Effects of Natural and Anthropogenic Microparticles on Individual Fitness in Daphnia Magna (2016).

6 Sussarellu in sod., Oyster Reproduction Is Affected by Exposure to Polystyrene Microplastics (2016).

7 Ng in sod., An Overview of Microplastic and Nanoplastic Pollution in Agroecosystems (2018).

8 Nizzetto, in sod., Are Agricultural Soils Dumps for Microplastics of Urban Origin? (2016).

9 Piehl in sod., Identification and Quantification of Macro- and Microplastics on an Agricultural Farmland (2018).

10  Souza Machado in sod., Impacts of Microplastics on the Soil Biophysical Environment (2018).

11 Bosker in sod., Microplastics Accumulate on Pores in Seed Capsule and Delay Germination and Root Growth of the Terrestrial Vascular Plant Lepidium Sativum (2019).

12 Seeley in sod., Microplastics Affect Sedimentary Microbial Communities and Nitrogen Cycling (2020).

13 Lei in sod., Microplastic Particles Cause Intestinal Damage and Other Adverse Effects in Zebrafish Danio Rerio and Nematode Caenorhabditis Elegans (2018).

14 Huerta Lwanga in sod., Microplastics in the Terrestrial Ecosystem: Implications for Lumbricus Terrestris (Oligochaeta, Lumbricidae) (2016).

15 Brahney in sod., Plastic Rain in Protected Areas of the United States (2020).

16 Dris in sod., Synthetic Fibers in Atmospheric Fallout: A Source of Microplastics in the Environment? (2016).

17 Cai in sod., Characteristic of Microplastics in the Atmospheric Fallout from Dongguan City, China: Preliminary Research and First Evidence (2017).

18 Bergmann in sod., White and Wonderful? Microplastics Prevail in Snow from the Alps to the Arctic (2019).

19 Cincinelli in sod., Microplastic in the Surface Waters of the Ross Sea (Antarctica): Occurrence, Distribution and Characterization by FTIR (2017).

20 Allen in sod., Atmospheric Transport and Deposition of Microplastics in a Remote Mountain Catchment (2019).

21 Li in sod., Microplastics in Mussels Sampled from Coastal Waters and Supermarkets in the United Kingdom (2018).

22 Oliveri Conti in sod., Micro- and Nano-Plastics in Edible Fruit and Vegetables. The First Diet Risks Assessment for the General Population (2020).

23  Catarino in sod., Low Levels of Microplastics (MP) in Wild Mussels Indicate That MP Ingestion by Humans Is Minimal Compared to Exposure via Household Fibres Fallout during a Meal (2018).

24 Schwabl in sod., Detection of Various Microplastics in Human Stool: A Prospective Case Series (2019).

25 Ragusa in sod., Plasticenta: First Evidence of Microplastics in Human Placenta (2021). 

26 Teles in sod., Insights into Nanoplastics Effects on Human Health (2020).

27 Corona in sod., Towards Sustainable Development through the Circular Economy—A Review and Critical Assessment on Current Circularity Metrics (2019).

28 Organizacija združenih narodov, 12: Sustainable Consumption and Production – United Nations Sustainable Development (2015), URL: https://www.un.org/sustainabledevelopment/sustainable-consumption-production/.

29 Carr,in sod., Transport and Fate of Microplastic Particles in Wastewater Treatment Plants (2016).

30 Bläsing in sod., Plastics in Soil: Analytical Methods and Possible Sources (2018).

31  Juanico in sod., Water Reuse in the Northern Mediterranean Region (2008).

32 Pri uporabi trenutnih tehnologij za čiščenje odpadne vode.

33 Nizzetto in sod., Are Agricultural Soils Dumps for Microplastics of Urban Origin? (2016).

34 Direktiva Sveta 86/278/EGS Uporaba blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu (1986). 

35 Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, Ur. l. RS, št. 62/2008; Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, Ur. l. RS, št.84/2005.

36 Organizacija združenih narodov, 14: Life below Water – United Nations Sustainable Development (2015), URL: https://www.un.org/sustainabledevelopment/oceans/.

37 Organizacija združenih narodov, 15: Life on Land – United Nations Sustainable Development (2015), URL: https://www.un.org/sustainabledevelopment/biodiversity/.

38 Kopensko onesnaženje z mikroplastiko je postalo predmet znanstvenih raziskav približno pet let pozneje kot mikroplastika v morju, zaradi česar znatno zaostaja po številu objavljenih znanstvenih raziskav, in žal še ni širše poznano.

39 Organizacija združenih narodov, 3: Good Health and Well-Being – United Nations Sustainable Development (2015), URL: https://www.un.org/sustainabledevelopment/health/.

Viri in literatura

Allen, Steve; Allen, Deonie; Phoenix, Vernon R.; Roux, Gaël Le; Durántez Jiménez, Pilar; Simonneau, Anaëlle; Binet, Stéphane; Galop, Didier: Atmospheric Transport and Deposition of Microplastics in a Remote Mountain Catchment, v: Nature Geoscience, 12 (2019) 5, str. 339–344, URL: https://doi.org/10.1038/s41561-019-0335-5 (15. februar 2020).

Bergmann, Melanie; Mützel, Sophia; Primpke, Sebastian; Tekman, Mine B.; Trachsel, Jürg; Gerdts, Gunnar: White and Wonderful? Microplastics Prevail in Snow from the Alps to the Arctic, v: Science Advances, 5 (2019) 8, eaax1157, URL: https://doi.org/10.1126/sciadv.aax1157 (15. februar 2020).

Bläsing, Melanie; Amelung, Wulf: Plastics in Soil: Analytical Methods and Possible Sources, v: Science of the Total Environment, 612 (2018), str. 422–435, URL:  https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2017.08.086 (15. februar 2020).

Bosker, Thijs; Bouwman, Lotte J.; Brun, Nadja R.; Behrens, Paul; Vijver, Martina G.: Microplastics Accumulate on Pores in Seed Capsule and Delay Germination and Root Growth of the Terrestrial Vascular Plant Lepidium Sativum, v: Chemosphere, 226 (2019), str. 774–781, URL:  https://doi.org/10.1016/j.chemosphere.2019.03.163 (15. februar 2020).

Brahney, Janice; Hallerud, Margaret; Heim, Eric; Hahnenberger, Maura; Sukumaran, Suja: Plastic Rain in Protected Areas of the United States, v: Science, 368 (2020) 6496, str. 1257–1260, URL:  https://doi.org/10.1126/science.aaz5819 (15. februar 2020).

Cai, Liqi; Wang, Jundong; Peng, Jinping; Tan, Zhi; Zhan, Zhiwei; Tan, Xiangling; Chen, Qiuqiang: Characteristic of Microplastics in the Atmospheric Fallout from Dongguan City, China: Preliminary Research and First Evidence, v: Environmental Science and Pollution Research, 24 (2017) 32, str. 24928–24935, URL: https://doi.org/10.1007/s11356-017-0116-x (15. februar 2020).

Carr, Steve A.; Liu, Jin; Tesoro, Arnold G.: Transport and Fate of Microplastic Particles in Wastewater Treatment Plants, v: Water Research, 91 (2016), str. 174–182, URL:  https://doi.org/10.1016/j.watres.2016.01.002 (15. februar 2020).

Catarino, Ana I.; Macchia, Valeria; Sanderson, William G.; Thompson, Richard C.; Henry, Theodore B.: Low Levels of Microplastics (MP) in Wild Mussels Indicate That MP Ingestion by Humans Is Minimal Compared to Exposure via Household Fibres Fallout during a Meal, v: Environmental Pollution, 237 (2018), str. 675–684, URL: https://doi.org/10.1016/j.envpol.2018.02.069 (15. februar 2020).

Cincinelli, Alessandra; Scopetani, Costanza; Chelazzi, David; Lombardini, Emilia; Martellini, Tania; Katsoyiannis, Athanasios; Fossi, Maria Cristina; Corsolini, Simonetta: Microplastic in the Surface Waters of the Ross Sea (Antarctica): Occurrence, Distribution and Characterization by FTIR, v: Chemosphere 175 (2017), str. 391–400, URL:  https://doi.org/10.1016/j.chemosphere.2017.02.024 (15. februar 2020).

Corona, Blanca; Shen, Li; Reike, Denise; Rosales Carreón, Jesús; Worrell; Ernst: Towards Sustainable Development through the Circular Economy—A Review and Critical Assessment on Current Circularity Metrics, v: Resources, Conservation and Recycling, 151 (2019), str. 104–498, URL: https://doi.org/10.1016/j.resconrec.2019.104498 (15. februar 2020).

Dris, Rachid; Gasperi, Johnny; Saad, Mohamed; Mirande, Cécile; Tassin, Bruno: Synthetic Fibers in Atmospheric Fallout: A Source of Microplastics in the Environment?, v: Marine Pollution Bulletin, 104 (2016) 1–2, str. 290–293, URL: https://doi.org/10.1016/j.marpolbul.2016.01.006 (15. februar 2020).

Horton, Alice A.; Walton, Alexander; Spurgeon, David J.; Lahive, Elma; Svendsen, Claus: Microplastics in Freshwater and Terrestrial Environments: Evaluating the Current Understanding to Identify the Knowledge Gaps and Future Research Priorities, v: Science of the Total Environment, 586 (2017), str. 127–141, URL: https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2017.01.190 (15. februar 2020).

Huerta Lwanga, Esperanza; Gertsen, Hennie; Gooren, Harm; Peters, Piet; Salánki, Tamás; Van Der Ploeg, Martine; Besseling, Ellen; Koelmans, Albert A.; Geissen, Violette: Microplastics in the Terrestrial Ecosystem: Implications for Lumbricus Terrestris (Oligochaeta, Lumbricidae), v: Environmental Science and Technology 50 (2016) 5, str. 2685–2691, URL: https://doi.org/10.1021/acs.est.5b05478 (15. februar 2020).

Juanico, Marcelo; Salgot, Miquel: Water Reuse in the Northern Mediterranean Region, v: Water Reuse: An International Survey on Current Practice, Issues and Needs, (2008), str. 3–26, URL: https://doi.org/10.2166/9781780401881 (15. februar 2020).

Lei, Lili; Wu, Siyu; Lu, Shibo; Liu, Mengting; Song, Yang; Fu, Zhenhuan; Shi, Huahong; Raley-Susman, Kathleen M.; He, Defu: Microplastic Particles Cause Intestinal Damage and Other Adverse Effects in Zebrafish Danio Rerio and Nematode Caenorhabditis Elegans, v: Science of the Total Environment, 619–620 (2018), str. 1–8, URL: https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2017.11.103 (15. februar 2020).

Li, Jiana; Green, Christopher; Reynolds, Alan; Shi, Huahong; Rotchell, Jeanette M.: Microplastics in Mussels Sampled from Coastal Waters and Supermarkets in the United Kingdom, v: Environmental Pollution, 241 (2018), str. 35–44, URL: https://doi.org/10.1016/j.envpol.2018.05.038 (15. februar 2020).

Ng, Ee Ling; Huerta Lwanga, Esperanza; Eldridge, Simon M.; Johnston, Priscilla; Wei Hu, Hang; Geissen, Violette; Chen, Deli: An Overview of Microplastic and Nanoplastic Pollution in Agroecosystems, v: Science of the Total Environment, 627 (2018), str. 1377–1388, URL: https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2018.01.341 (15. februar 2020).

Nizzetto, Luca; Futter, Martyn; Langaas, Sindre: Are Agricultural Soils Dumps for Microplastics of Urban Origin?, v: Environmental Science and Technology, 50 (2016) 20, str. 10777–10779, URL: https://doi.org/10.1021/acs.est.6b04140 (15. februar 2020).

Ogonowski, Martin; Schür, Christoph; Jarsén, Åsa; Gorokhova, Elena: The Effects of Natural and Anthropogenic Microparticles on Individual Fitness in Daphnia Magna, v: PLoS ONE, 11 (2016) 5, URL: https://doi.org/10.1371/journal.pone.0155063 (15. februar 2020).

Oliveri Conti, Gea; Ferrante, Margherita; Banni, Mohamed; Favara, Claudia; Nicolosi, Ilenia; Cristaldi, Antonio; Fiore, Maria; Zuccarello, Pietro: Micro- and Nano-Plastics in Edible Fruit and Vegetables. The First Diet Risks Assessment for the General Population, v: Environmental Research, 187 (2020), str. 109677, URL: https://doi.org/10.1016/j.envres.2020.109677 (15. februar 2020).

Organizacija združenih narodov: 12: Sustainable Consumption and Production – United Nations Sustainable Development, (2015), URL: https://www.un.org/sustainabledevelopment/sustainable-consumption-production/ (15. februar 2020).

Organizacija združenih narodov: 14: Life below Water – United Nations Sustainable Development, (2015), URL: https://www.un.org/sustainabledevelopment/oceans/ (15. februar 2020).

Organizacija združenih narodov: 15: Life on Land – United Nations Sustainable Development, (2015), URL: https://www.un.org/sustainabledevelopment/biodiversity/ (15. februar 2020).

Organizacija združenih narodov: 3: Good Health and Well-Being – United Nations Sustainable Development, (2015), URL: https://www.un.org/sustainabledevelopment/health/ (15. februar 2020).

Pabortsava, Katsiaryna; Lampitt, Richard S.: High Concentrations of Plastic Hidden beneath the Surface of the Atlantic Ocean, v: Nature Communications, 11 (2020) 1, str. 1–11, URL: https://doi.org/10.1038/s41467-020-17932-9 (15. februar 2020).

Piehl, Sarah; Leibner, Anna; Löder, Martin G.J.; Dris, Rachid; Bogner, Christina; Laforsch, Christian: Identification and Quantification of Macro- and Microplastics on an Agricultural Farmland, v: Scientific Reports, 8 (2018) 1, URL: https://doi.org/10.1038/s41598-018-36172-y (15. februar 2020).

Ragusa, Antonio; Svelato, Alessandro; Santacroce, Criselda; Catalano, Piera; Notarstefano, Valentina; Carnevali, Oliana; Papa, Fabrizio: Plasticenta: First Evidence of Microplastics in Human Placenta, v: Environment International 146 (2021), str. 106274, URL: https://doi.org/10.1016/j.envint.2020.106274 (15. februar 2020).

Schwabl, Philipp; Koppel, Sebastian; Konigshofer, Philipp; Bucsics, Theresa; Trauner, Michael; Reiberger, Thomas; Liebmann, Bettina: Detection of Various Microplastics in Human Stool: A Prospective Case Series, v: Annals of Internal Medicine 171 (2019) 7, str. 453–457, URL: https://doi.org/10.7326/M19-0618 (15. februar 2020).

Seeley, Meredith E.; Song, Bongkeun; Passie, Renia; Hale, Robert C.: Microplastics Affect Sedimentary Microbial Communities and Nitrogen Cycling, v: Nature Communications, 11, (2020) 1, str. 1–10, URL: https://doi.org/10.1038/s41467-020-16235-3 (15. februar 2020).

Souza MacHado, Anderson A.D.; Wai Lau, Chung; Till, Jennifer; Kloas, Werner; Lehmann, Anika; Becker, Roland; Rillig, Matthias C.: Impacts of Microplastics on the Soil Biophysical Environment, v: Environmental Science and Technology, 52 (2018) 17, URL: https://doi.org/10.1021/acs.est.8b02212 (15. februar 2020).

Sussarellu, Rossana; Suquet, Marc; Thomas, Yoann; Lambert, Christophe; Fabioux, Caroline; Pernet, Marie E.J.; Le Goïc, Nelly: Oyster Reproduction Is Affected by Exposure to Polystyrene Microplastics, v: Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 113 (2016) 9, str. 2430–2435, URL: https://doi.org/10.1073/pnas.1519019113 (15. februar 2020).

Teles, Mariana; Balasch, Joan Carles; Oliveira, Miguel; Sardans, Jordi; Peñuelas, Josep: Insights into Nanoplastics Effects on Human Health, v: Science Bulletin, (2020), URL: https://doi.org/10.1016/j.scib.2020.08.003 (15. februar 2020).

Van Sebille, Erik; Wilcox, Chris; Lebreton, Laurent; Maximenko, Nikolai; Hardesty, Britta Denise; Van Franeker, Jan A.; Eriksen, Marcus; Siegel, David; Galgani, Francois; Lavender Law, Kara: A Global Inventory of Small Floating Plastic Debris, v: Environmental Research Letters, 10 (2015) 12, URL: https://doi.org/10.1088/1748-9326/10/12/124006 (15. februar 2020).