Članek obravnava pravno ureditev nadzora nad neposrednimi tujimi naložbami v EU in Sloveniji. Izhodišče predstavlja Uredba 2019/452, ki vzpostavlja okvir sodelovanja med državami članicami, vendar hkrati ohranja nacionalno pristojnost za vzpostavitev mehanizmov pregleda naložb. Posledično sistem na ravni EU ostaja neenoten, saj ga zaznamujejo omejena harmonizacija, pravna nedoločenost ter široka diskrecija nacionalnih organov, kar vpliva na predvidljivost in enotnost uporabe pravil. V Sloveniji je področje urejeno z Zakonom o spodbujanju tujih investicij, ki pa zaradi pomanjkanja jasnih razlagalnih meril povzroča pravno negotovost in vodi v veliko število preventivnih ali celo nepotrebnih priglasitev naložb. To dodatno obremenjuje upravne postopke in zmanjšuje učinkovitost sistema.
Članek obravnava pravno ureditev nadzora nad neposrednimi tujimi naložbami v EU in Sloveniji. Izhodišče predstavlja Uredba 2019/452, ki vzpostavlja okvir sodelovanja med državami članicami, vendar hkrati ohranja nacionalno pristojnost za vzpostavitev mehanizmov pregleda naložb. Posledično sistem na ravni EU ostaja neenoten, saj ga zaznamujejo omejena harmonizacija, pravna nedoločenost ter široka diskrecija nacionalnih organov, kar vpliva na predvidljivost in enotnost uporabe pravil. V Sloveniji je področje urejeno z Zakonom o spodbujanju tujih investicij, ki pa zaradi pomanjkanja jasnih razlagalnih meril povzroča pravno negotovost in vodi v veliko število preventivnih ali celo nepotrebnih priglasitev naložb. To dodatno obremenjuje upravne postopke in zmanjšuje učinkovitost sistema.
Članek obravnava upravnopravne in civilnopravne vidike izbire članov organov vodenja in nadzora po Direktivi (EU) 2022/2381 o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi (t. i. Women on Boards Directive), v slovenskem pravu. Avtorica preučuje, kateri modeli upravnega nadzora učinkovito zagotavljajo preglednost in nediskriminatornost izbirnih postopkov ter ali lahko civilnopravni mehanizmi nadomestijo njegove pomanjkljivosti. Ugotavlja, da mora nadzor zajemati formalni pregled skladnosti, vsebinsko presojo in poročanje ex post, saj zgolj formalna skladnost za uresničitev enakosti spolov in kvot ne zadošča. Odškodninsko varstvo neizbranih kandidatov je pomembno, vendar ne vpliva na sestavo organov družb, zato sta za doseganje ciljev Direktive potrebna oba mehanizma.
Pravica veta stalnih članic Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov bistveno omejuje učinkovitost sistema kolektivne varnosti. V sodobnih geopolitičnih razmerah namreč pogosto povzroča institucionalno paralizo in preprečuje pravočasno ukrepanje, kar potrjujejo primeri Koreje, Iraka, nekdanje Jugoslavije in Ukrajine. Pri tem ostaja tretji odstavek 27. člena Ustanovne listine, povezan z načelom nemo iudex in re sua, v praksi slabo uporabljen, kar dodatno omejuje tudi uresničevanje odgovornosti zaščititi. Predlagane reforme, vključno s svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča, kažejo na potrebo po pravni razjasnitvi – brez soglasja stalnih članic pa sistem ostaja ujet v lastne omejitve.
Prispevek obravnava dva nedavna ukrepa, ki ju je država utemeljila s krepitvijo aktivnega državljanstva: uvedbo obveznega vsebinskega sklopa Aktivno državljanstvo v srednješolske programe in izročitev izvoda Ustave Republike Slovenije prvošolcem in dijakom prvih letnikov ob začetku šolskega leta 2026/2027. Avtorica presoja, ali sta primerna za pravno opismenjevanje mladih, ugotavlja, da pravnega opismenjevanja noben izrecno ne opredeljuje kot cilja, in predlaga vključitev pravne stroke v zasnovo in izvedbo Aktivnega državljanstva.
Prispevek obsega analizo napovedi Antona Kobyakova, po kateri naj bi Združene države Amerike uporabile kriptovalute za izbris svojega državnega dolga, kar bi posledično privedlo do korenitih sprememb v mednarodnem monetarnem sistemu. Članek vključuje predstavitev problema in zadevnih kriptovalut, ki kaže na visoko teoretično verjetnost uresničitve obravnavanega ukrepa. V članku nato analiziram tudi obligacijskopravne ovire in omejitve trenutnih tehnoloških zmogljivosti, iz katerih izhaja več težav za izvedbo ukrepa na način, kot ga predvideva Kobyakov.
V tem članku želim kratko predstaviti idejo kraljevih dveh teles. Gre za izrazito širok in razdelan koncept, ki v soji preprosti formulaciji obsega pravno teorijo, politično filozofijo, teologijo vladarstva, kot tudi zelo konkretne pravne institute. Članek predstavi, kako je srednjeveška misel utemeljila vladavino, kako so pojmovali dedovanje oblasti in kako voljenje kralja ter mnogo drugega. Namen tega članka je zlasti prikazati neustreznost poenostavljene predstave o »nazadnjaškem« oz. »temačnem« srednjem veku, kjer naj bi razmerja bila nič več kot podrejenost in častihlepje. Prav nasprotno – naši predniki so imeli izjemno dovršene institucije oblasti in zavidljivo napredno teorijo države. Namesto zatona zahodne civilizacije lahko v z zvezi s konceptom kraljevih dveh teles vidimo bogato kontinuiteto z rimskim pravom in legitimno zaključimo, da ni šlo zgolj za vulgarizacijo le-tega, pač pa v mnogih primerih za nadgradnjo.
Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) zagotavlja varstvo osebnih podatkov izključno fizičnim osebam, podatki, ki se navezujejo na pravne osebe pa varstva uredbe ne uživajo. Takšna ureditev odpira vprašanje, ali obstoječi pravni okvir zadostno varuje legitimne interese pravnih oseb, zlasti pri varovanju poslovno občutljivih informacij. Čeprav pravi red že pozna institute, kot so poslovna skrivnost, nedotakljivost poslovnih prostorov in pravica do ugleda in dobrega imena, pa ti instuti ne tvorijo enotnega in harmoniziranega pravnega okvirja varstva neosebnih podatkov na način, kot je ta zagotovljen varstvu osebnih podatkov, četudi bi bla takšna ureditev, po vzoru ureditve v GDPR na ravni Evropske unije smotrna, saj bi zagotovila učinkovitejše varstvo neosebnih podatkov pravnih oseb.
Zakon o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD) v slovenski pravni red vpeljuje lastniško zadrugo delavcev kot posebno zadružno pravno osebo, katere izključni namen je pridobivanje, upravljanje in razpolaganje s kapitalsko naložbo v matični družbi v imenu delavcev. ZLZD vzpostavlja sistemski okvir za prehod podjetij v delavsko lastništvo preko financiranja odkupa z dolgom, kapitalskih računov in mehanizma prenosa, ki naj bi omejil likvidnostna tveganja podjetij. Članek predstavi ključne institute zakona, ki jih poveže z ugotovitvami raziskave o lastništvu zaposlenih v Sloveniji ter pokaže, da je slovenski zadružni ESOP model prvi resnejši poskus trajnejše ureditve delavskega solastništva v slovenskem prostoru.