Avtor: doc. dr. Saša Sever, doktor prava, Univerza v Ljubljani, pravnik na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu.

Dvajseto »jubilejno« konferenco dnevi evropskega prava je otvoril vodja projekta dr. Saša Sever.

Sledil je pozdravni nagovor, v katerem je prof. dr. Miro Cerar, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in nekdanji predsednik Vlade Republike Slovenije, izpostavil pomen Evropske unije na globalni ravni ter to tudi ponazoril na aktualnih primerih. Pri tem je poudaril nazadovanje vladavine prava in temeljnih človekovih pravic na globalni ravni. Med drugim je omenil, da so bile Združene države Amerike nekoč zgled drugim državam, kako naj urejajo pravna razmerja, vendar danes temu ni več tako. Zaključil je, da lahko dandanes tovrsten zgled predstavlja Evropa oziroma Evropska unija.

V otvoritvenem nagovoru je prof. dr. Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete podal kritično oceno trenutnega stanja v Evropski uniji in izpostavil nekaj ključnih izzivov s katerimi se bo Unija soočila v prihodnosti.

Prvo sekcijo z naslovom »Konkurenčno pravo EU« je moderiral dr. Saša Sever. Prvi predavatelj v tej sekciji dr. Klemen Podobnik, izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je izpostavil več ciljev, ki jih zasleduje konkurenčno pravo, pri čemer se je do vsakega od njih kritično opredelil. V nadaljevanju je opisal primerjalno sodno prakso, zlasti iz ZDA, kot tudi pravno teorijo. Za zaključek svojega predavanja je poudaril, da je prevladujoči cilj konkurenčnega prava zlasti zagotavljanje blaginje potrošnikov.

Andrej Matvoz, direktor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, je predstavil aktualna vprašanja, s katerimi se agencija trenutno sooča. Predstavil je pomembnejše postopke, ki jih je agencija vodila, pri tem pa opozoril zlasti na odstopanje sodne prakse Upravnega sodišča RS od sodne prakse Sodišča EU ter zakonodajnih okvirov EU glede varstva konkurence. V zaključku je dodal, da si agencija prizadeva za spremembo nacionalne zakonodaje, ki bi pripomogla, da bi bila le-ta kot tudi slovenska sodna praksa bolj usklajeni s pravnim redom EU.

Kaja Deutschbauer iz Odvetniške pisarne Senica in partnerji je predstavila sporazume o trajnosti v evropskem pravu varstva konkurence. Osredotočila se je zlasti na pomen prvih neformalnih omejitev Evropske komisije iz julija 2025. Pri tem je opisala nekaj praktičnih primerov uporabe tovrstnih omejitev.

Drugo sekcijo z naslovom »Aktualna vprašanja davčnega prava – evropski vidik« je moderiral dr. Marjan Kos, docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Prva predavateljica v tej sekciji, Nika Hudej, sodnica na Upravnem sodišču Republike Slovenije, je izpostavila različne vidike nacionalne procesne avtonomije v davčnih postopkih. Poudarila je, da sprejem nacionalnih procesnih določb sicer spada v pristojnost držav članic, vendar je pravo EU določilo, da morajo te določbe biti skladne z načelom nediskriminacije in učinkovitosti.

Stjepan Gadžo, izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze na Rijeki, je izpostavil določbe prava EU in sodno prakso Sodišča EU, ki davčnim zavezancem v davčnih postopkih jamčijo pravico do poštenega sojenja, ki je ena od temeljnih pravic prava EU.

Mojca Bartol Lesar, partnerica in vodja oddelka v PWC Slovenija, se je osredotočila na varstvo pravic zavezancev za DDV. Pri tem je posebej izpostavila določbe Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ki se v davčnih postopkih uporabljajo za omenjene davčne zavezance.

Dr. Jernej Podlipnik, docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je obravnaval vprašanje vezanosti na stališča FURS-a v luči določb prava EU.

Odvetnik Uroš Čop iz odvetniške družbe Senica in partnerji pa je predstavil nekatera odprta vprašanja varstva davčnih zavezancev v davčnem postopku.

Tretjo sekcijo z naslovom »Državljanstvo EU v in po zadevi Komisija proti Malti« je moderiral dr. Jaka Kukavica, docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Prvi predavatelj v tej sekciji Dr. Matjaž Tratnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, je slikovito ponazoril relevantno sodno prakso mednarodnih sodišč glede državljanstva in med drugim opozoril na avtonomijo pri njegovem dodeljevanju in odvzemu po pravu EU.

Dr. Jaka Kukavica je opozoril na stranpoti pri pridržanih pristojnostih glede državljanstva EU.

Dr. Petra Weigerl, izredna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je kritično ovrednotila sodbo Sodišča EU v zadevi Komisija proti Malti in opozorila na nekatere novosti v tej sodbi, ki jih siceršnja sodna praksa navedenega sodišča ne pozna.

Odvetnik Matija Urankar iz Odvetniške pisarne Senica in partnerji je opisal primere izredne naturalizacije po slovenskem pravu, ter se v svojem predavanju posebej osredotočil na presojo transakcijske koristi, ki jih tozadevne naturalizacije predstavljajo za državo.

Četrto sekcijo z naslovom »Aktualna vprašanja s področja varstva okolja – evropski vidik« je moderiral odvetnik Matija Urankar. Prvi predavatelj v tej sekciji, Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo za varstvo človekovih pravic in okolja, se je osredotočil na vprašanje zastopanja javnega interesa nevladnih organizacij s statusom po Aarhuški konvenciji in je s praktičnimi primeri ponazoril kako tovrstno zastopanje poteka v praksi.

Gal Gračanin iz Odvetniške pisarne Senica in partnerji je predstavil temeljno človekovo pravico do zdravega življenjskega okolja in pri tem opisal konkretne zadeve iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije.

Mag. Urša Pondelek, svetovalka v Evropskem parlamentu, je podrobno opisala okoljevarstvene mehanizme, ki jih Evropska unija uporablja na področju trgovinskih sporazumov, ki jih je, oziroma bo, sklenila s tretjimi državami. Opisala je načine pogajanj med Svetom EU in Evropskim parlamentom ter povzela glavne sestavine glede varstva okolja, ki jih vsebujejo obstoječi in obetajoči se trgovinski sporazumi.

Okroglo mizo z naslovom »Širitev Evropske unije na Balkan« je povezoval odvetnik Matija Urankar. Dr. Zoran Stančič, nekdanji svetovalec predsednice Republike Slovenije in visoki uradnik Evropske komisije, je opisal trenutna prizadevanja in izzive Evropske unije glede vstopa preostalih držav Balkana v Evropsko unijo. Pri tem je poudaril, da Evropska komisija zelo natančno spremlja njihov napredek glede približevanja Evropski uniji, tako da so kriteriji za vstop zelo transparentno in razumljivo določeni.

Katarina Kresal, partnerka Odvetniške pisarne Senica in partnerji ter članica Andersen European Board, je poudarila, da so slovenska podjetja zelo tesno povezana z državami Balkana, ki zanje predstavljajo nekakšen naravni prostor. Omenila je, da je imelo veliko multinacionalk svoj regionalni sedež poslovanja za to regijo v Sloveniji, kasneje so ga pa preselile v države Balkana. Posebej je apelirala na mlade in jih pozvala, da naj se učijo tudi južno slovanske jezike, katerih poznavanje jim bo koristilo pri poslovanju z državami Balkana.

Peter Grk, predstavnik Ministrstva za evropske in zunanje zadeve, je opisal dolgoletna in intenzivna prizadevanja Republike Slovenije za vključitev držav Balkana v Evropsko unijo. Svoj pogled je podal tako glede trenutnega stanja na tem področju kot tudi glede potencialnih bodočih vstopov posameznih držav v Evropsko unijo.

Boštjan Anžin, novinar Radiotelevizije Slovenija in dolgoletni dopisnik iz Beograda, je opisal prednosti in ovire glede vstopa držav Balkana v Evropsko unijo. Ponazoril je posamezne primere pomoči, ki jo Evropska unija namenja državam Balkana, zlasti Srbiji, ter poudaril, da se v javnosti premalo natančno navaja v kolikšni meri Evropska unija v primerjavi z drugimi državami pomaga državam Balkana.