Trajnostni razvoj je pogosto v nasprotju z interesi mednarodne trgovine. Pojav unilateralnih ekstrateritorialnih ukrepov, ki omejujejo mednarodno trgovino za ceno varovanja okolja, so rezultat tega trenja. V članku pregledujem pogoje za ekstrateritorialno veljavnost ukrepov ter odnos Svetovne trgovinske organizacije in Evropske unije do ekstrateritorialnosti.
Problematika okoljsko razseljenih oseb je odraz podnebnih sprememb, ki jih je zakrivil človek s svojimi posegi v okolje. V prispevku se avtorja ukvarjata s problematiko okoljsko razseljenih oseb, odgovornostjo držav za podnebne spremembe in rešitvami problematike okoljsko razseljenih oseb. Razpravljata tudi o možni mednarodnopravni podlagi tern a kratko povzameta tudi Pariški sporazum in druge poizkuse Organizacije Združenih narodov pri naslavljanju problematike podnebnih sprememb ter uvrstita to problematiko v diskurz o trajnostnem razvoju.
Socialna komponenta trajnostnega razvoja je pogosto zanemarjena, ker se trajnostni razvoj v splošni javnosti navadno povezuje zgolj z okoljsko problematiko. Vpliv neenakosti med spoloma na trajnostni razvoj pa je razviden, saj se zagotavljanje enakosti spolov nahaja na presečišču ciljev trajnostnega razvoja. V prispevku bo predstavljena vsebina cilja enakosti spolov in njegova povezava s trajnostnim razvojem. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kaj nam lahko obravnava enakosti spolov v okviru trajnostnega razvoja pove o mednarodnem obravnavanju pravic žensk kot človekovih pravic?
Tako v Sloveniji kot v svetu že nekaj desetletij govorimo o aktualnem področju vprašanj o okolju, njegovem ogrožanju in varstvu. Veda, ki preučuje pojave in oblike kaznivih dejanj zoper okolje raziskuje ter spremlja povzročene posledice, se imenuje ekološka kriminaliteta. Zaradi hitrega spreminjanja oblik in pravne opredelitve kriminalitete zoper okolje nastajajo nove oblike fenomenov. Ena izmed takih oblik je tudi organizirana ekološka kriminaliteta, ki je značilna za organizirane kriminalne skupine željne velikih zaslužkov. Skupno vsem oblikam ekološke kriminalitete pa je, da za vsakim dejanjem ekološke kriminalitete vedno v ozadju stoji človek kot posameznik. Človek ima tako pri ekološki kriminaliteti dve ključni vlogi – na eni strani je storilec, na drugi pa posredna žrtev.
Ambiciozni cilji Agende 2030 predvidevajo načrt bodočega mednarodnega razvoja, ki je v pričakovanju napredka zlasti na področju okolja. Hkrati pa ne gre zanikati, da tovrstni cilji predstavljajo svojevrsten izziv tudi pravnim režimom, ki si v luči čedalje hujših degradacij okolja prizadevajo najti pravno učinkovite mehanizme za ohranitev okolja. Prispevek obravnava vidike relativno novega pravnega instituta okoljske pravne osebnosti, vzpostavlja povezave instituta s cilji trajnostnega razvoja in oriše pojavnost instituta po svetu ter oceni morebitno uporabljivost instituta v Sloveniji.
»Sanjam, da živim v Ekocivilizaciji.
Sanjam in delam korake v njeno smer.«
V bogati mednarodni investicijski arbitražni praksi lahko najdemo kar nekaj primerov, kjer so se arbitražni tribunali morali soočiti s situacijami očitane korupcije v času investiranja. V članku so skozi prizmo izbranih mednarodnih investicijskih arbitražnih primerov predstavljeni načini, na katere se arbitražni tribunali soočajo s tovrstnimi obtožbami korupcije ter njihovimi potencialnimi posledicami oz. kako bi se s to problematiko lahko soočili.
V sklopu mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah smo med študenti Pravne fakultete v Ljubljani izvedli anketo o stanju in dojemanju korupcije v Sloveniji.
Zaradi splošne razširjenosti korupcije in nevarnosti, ki jih ta prinaša stabilnosti in varnosti družbe zaradi spodkopavanja vrednot demokracije, etičnih načel, pravičnosti, ogrožanja trajnostnega razvoja in vladavine prava ter mnogih drugih težav, so države leta 2003 v okviru Generalne skupščine OZN sprejele prvo globalno protikorupcijsko pogodbo tj. Konvencijo Združenih narodov proti korupciji.
Razmere, ki vladajo v času trenutne pandemije, vzpostavljajo idealne pogoje za korupcijo in z njo povezana dejanja. Posledice teh dejanj se najbolj kažejo na petih področjih: na področju vladavine prava prihaja do hudih kršitev tega osnovnega principa vsake urejene države; za področje javnega naročanja sta v času pandemije posebej pomembni hitrost in enostavnost postopkov, kar povečuje že tako visoka korupcijska tveganja; pomen transparentnosti bi v trenutnih okoliščinah moral rasti, pa se dogaja ravno nasprotno; tudi varovalki v obliki nadzornih mehanizmov in medijev sta pod pritiskom z namenom njune popolne onesposobitve. V praksi torej obstaja vrsta primerov in znakov, ki kažejo, da so bile trenutne razmere res zlorabljene za osebno okoriščanje tako v svetu kot tudi v Republiki Sloveniji.
Just as it is impossible not to taste the honey or the poison that finds itself at the tip of the tongue, so it is impossible for a government servant not to eat up, at least a bit of the King's revenue. Just as fish under water cannot possibly be found out either as drinking or not drinking water, so government servants employed in the government work cannot be found out taking money.
Prispevek oriše nekatere ključne posledice korupcije na področju upravljanja z okoljem od onesnaževanja okolja, omejevanja vloge civilne družbe v postopkih odločanja o okoljskih projektih do zaviranja inovativnosti in razvoja novih tehnologij.
Šport že dolgo časa nima več le socialnega, vzgojno- izobraževalnega, zdravstveno-preventivnega in rekreacijskega namena, ampak postaja močna gospodarska panoga. Prav zaradi finančnega vidika tudi šport ni imun na koruptivna dejanja, ki imajo čezmejne razsežnosti. Poznamo več oblik korupcije v športu kot so doping, prirejanje tekmovanj, pranje denarja, volitve v športnih organizacijah, podkupovanje itd. Doping afere in nameščanje tekmovanj sta vse bolj medijsko izpostavljena, posledice pa negativno vplivajo na ugled športa in udeležencev. Taka dejanja uničujejo podobo in integriteto športa, zato je nujno potrebno vzpostaviti učinkovit zakonodajni okvir na mednarodni in nacionalni ravni.
Prispevek naslavlja perečo problematiko škodljivih vplivov korupcije za stanje človekovih pravic po svetu, predvsem skozi relevantno prakso pogodbenih nadzornih teles po temeljnih mednarodnih pogodbah s področja človekovih pravic (t. i. Odborov) v okviru Organizacije združenih narodov.
V prispevku so objavljeni odgovori na vprašanja, ki so nam jih študetni Pravne fakultete v Ljubljani zastavili v okviru projekta “Pamfilovi nasveti za študij prava”.
Načelo vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb v pravni red EU in držav članic vpeljuje logiko samodejnega priznavanja tujih sodb in sodnih odločb. Načelo, ki je sprva predstavljalo enostavno rešitev za zagotovitev lažjega pravosodnega sodelovanja držav članic v kazenskih in civilnih področjih, je hitro trčilo v oviro različnih standardov pravne varnosti posameznih držav članic, zaradi česar ga je bila EU prisiljena reševati z vzpostavitvijo skupnih minimalnih standardov EU, ki jih morajo države članice skladno z načelom primarnosti prednostno upoštevati. Pri tem se načelo vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb ter uporaba skupnih minimalnih standardov EU vseskozi razvija ter dobiva nove razsežnosti tudi preko sodne prakse SEU v zadevah »Melloni«, »Taricco I« in »Taricco II« ter skozi doktrino »Solange«, ki jo je razvilo nemško zvezno ustavno sodišče.
Pravna država in uveljavljanje načela vladavine prava je v našem času tudi izjemno pomembna razvojna naloga. Če želimo v resnici doseči nove ravni gospodarske, socialne in politične razvitosti, moramo zagotoviti znatno boljše uresničevanje vladavine prava, oziroma z drugimi besedami pravna država mora delovati v polni meri.
Na svetu obstaja več vrst družbene organiziranosti, to besedilo pa se bo poskušalo osredotočiti predvsem na medsebojno (ne)ujemanje med demokratičnim političnim sistemom in kapitalističnim (neoliberalnim) ekonomskim sistemom ter na vprašanje njune skupne prihodnosti.
