Ničnost v materialnem pravu razumemo kot samodejno nemožnost izpolnitve določenih pogodbenih in drugih obveznosti. Predvsem se pri tem poudarja njegova trdna narava, ki preprečuje nastanek določenih obveznosti, saj so le-te nastale pod nesprejemljivimi okoliščinami (npr. zmota, prevara, grožnja). Arbitražni postopek in njegova podlaga za začetek (tj. arbitražni sporazum) pa institut ničnosti nekoliko drugače razumeta. Ker je arbitražni postopek vendarle del procesnega prava, se zdi, da so procesnopravna pravila tudi v tem primeru mogoče odmaknjena od siceršnjih materialnopravnih. Omenjeni prispevek odpira vprašanje obstoja in uporabe instituta ničnosti v arbitražnem postopku.
