Delavci v gospodinjstvu ali moderni sužnji
Špela Grivec[1]
Izvleček: Delavci v gospodinjstvu so osebe, ki opravljajo delo za zaprtimi vrati, kjer se lahko zgodi marsikaj. Izpostavljeni so fizičnemu, psihičnemu, spolnemu nasilju, prav tako so tudi izolirani od ostale okolice. Vendar vseeno predstavljajo del delovne sile, ki je pogosto spregledan in premalo cenjen. Članek se ukvarja z vprašanjem pomanjkanja in neustreznosti zakonodaje, ki omogoča delodajalcem, da izvajajo nad svojim delavcem prekomeren nadzor, ki je v nekaterih primerih lahko podoben že kar suženjstvu. Skozi sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice predstavljam, kaj pomeni za takšnega delavca suženjsko razmerje.
Oznake: delavci v gospodinjstvu, moderno suženjstvo, negovalci, Konvencija o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu (št. 189), Zakon o dolgotrajni oskrbi, suženjstvo v Sloveniji, suženjstvo v Evropi, zloraba v gospodinjstvu, sodna praksa ESČP in delavci v gospodinjstvu.
Uvod
Na področju delovnega in socialnega prava se soočamo z obsežnimi izzivi in neustrezno regulacijo. En izmed takšnih izzivov je vprašanje dela v gospodinjstvu, njegove zakonitosti in posledice, ki jih ima le to na sodobno družbo. Suženjstvo naj ne bi obstajalo več, vendar pa se v resnici nadaljuje z bolj prikritimi oblikami dela, dandanes se je uveljavil zanj izraz moderno suženjstvo. V preteklosti je suženjstvo predstavljalo ljudi, ki so bili iz svojih matičnih držav prepeljani v novo državo z namenom, da bodo opravljali delo za druge ljudi. Enaka definicija se danes uporablja za delavce migrante. Članek se poglablja v kompleksnost in občutljivost teme dela v gospodinjstvu, njegovega pojma in pomena za družine in družbo. Razkriva tudi pereče izzive, s katerimi se ti delavci soočajo, vključno z vprašanji o njihovih pravicah, delovnih pogojih in socialni zaščiti. Cilj je osvetliti potrebne spremembe in poudariti nujnost zagotavljanja pravičnosti in enakosti za vse delavce, ne glede na njihovo delovno mesto ali izvor.
Zgodovinski razvoj
Delo v gospodinjstvu ima korenine v suženjstvu, zato ima tudi izrazito odklonilni pomen.[2] Na podoben način se je začelo tako v Ameriki kot v Evropi, ko so kolonizatorji z nasiljem ustvarili delovna mesta na katerih so delali v veliki meri zasužnjeni in polsvobodni delavci iz kolonialnih držav, zlasti iz Afrike.[3] Prvi viri, v katerih je omenjeno delo v gospodinjstvo v Ameriki segajo v leto 1863.[4] Tam so prevladovale ženske afriškega porekla, saj jih drugje niso želeli zaposliti. V Evropi se je delo v gospodinjstvu začelo v devetnajstem stoletju, kjer so vzpon meščanstva, naraščajoča urbanizacija in začetek industrializacije povzročili večje povpraševanje po delu na domu.[5] Tudi v Evropi so prevladovale zaposlene ženske, saj je bila to za mlade ženske prehodna oblika zaposlitve pred poroko.[6] Delovni pogoji so bili velikokrat slabi. Kasneje je nastopila faza upadanja števila zaposlenih v gospodinjstvu, vendar se je konec dvajsetega stoletja ponovno močno povečalo.[7] Razlog za to je mogoče najti v povečanih migracijah, saj so migrantke po želji po višjem življenjskem standardu odhajale na delo v tuje države.
Kdo so delavci v gospodinjstvu in zakaj so pomembni?
Delavci v gospodinjstvu (angl. domestic workers) so osebe, ki delo opravljajo v zasebnih gospodinjstvih.[8] Delavci opravljajo storitve, kot so čiščenje, skrb za starejše ljudi ali otroke, varovanje hiše itd. Osebe, ki skrbijo za nego starejših bolnikov in invalidov, imenujemo negovalci. Poklicni negovalci so osebe, ki imajo za nego potrebna znanja in usposabljanja, medtem ko so nepoklicni negovalci po navadi družinski člani.[9] Da osebo uvrščamo pod pojem delavec v gospodinjstvu, mora delo opravljati v okviru delovnega razmerja, stalno in za plačilo.[10]
Pomoč v gospodinjstvu predstavlja posebno obliko dela, kjer se delavec po navadi vseli na delodajalčev dom, kjer morajo biti za delo na voljo 24 ur na dan.[11] Izvajanje dela v gospodinjstvu je v današnjem svetu rešitev za vedno večje število starajočega se prebivalstva, bolnih ljudi in invalidov. Koristno je tako za družinske člane kot za državo.[12] Osebe, ki bi morale skrbeti za svoje domače, zaposlijo pomočnike v gospodinjstvu in tako se jim sprosti čas za delo ali za prosti čas, prav tako nimajo več takšnega bremena skrbi. To poveča tudi ekonomsko in socialno blaginjo.[13] Prav tako imajo od delavcev v gospodinjstvu koristi tudi vlade, saj so delavci plačani in preskrbljeni s strani delodajalcev, kar pomeni, da državi ni potrebno v veliki meri vlagati v javne storitve za varstvo bolnih, starejših in invalidov. Podatki kažejo, da je tako delovno razmerje zelo dobičkonosno tudi za svetovno gospodarstvo.[14] Večina delavcev pošilja svoj denar nazaj v matične države k svojim družinam. Na primer leta 1997 so samo delavci, ki delajo v gospodinjstvu v razvitih državah v Nepal poslali 7,6 milijona rupij, kar je 11% celotnega bruto domačega proizvoda (BDP).[15]
Veliko število delavcev v gospodinjstvu je tudi posledica čedalje večjega števila migrantov, ki se zaposlijo pri družini v upanju na boljše življenje. Ta sektor ustvarja milijone delovnih mest in zaposluje veliko delavcev migrantov in domačih delavcev. Po svetu zaposluje približno 75,6 milijona delavcev, starejših od 15 let.[16] 82 % ljudi zaposluje v državah v razvoju, v razvitih državah pa jih je kar 13,4 milijona.[17] Na svetovni ravni predstavlja delo v gospodinjstvu 4 % zaposlenosti žensk in 1 % zaposlenosti moških.[18] Iz navedenega izhaja, da je za panogo gospodinjskih delavcev značilna izrazita feminizacija. To področje večinoma spada v ne urejeno, kar pomeni, da veliko ljudi ni registriranih v uradnih evidencah držav, zaradi česar uradne statistike niso na voljo.
Mednarodnopravno urejanje vprašanja dela v gospodinjstvu
Zaradi čedalje večjega števila zaposlenih v gospodinjstvu je potrebno dobro urejeno pravno področje. Z ustrezno regulacijo se določijo obveznosti in pravice delodajalcev in delavcev. Prav tako ima velik pomen tudi pogodba o zaposlitvi, sklenjena med konkretnim delavcem in delodajalcem, ki mora zagotoviti, da delodajalci ravnajo pošteno, spoštljivo in dostojanstveno ter delavca ne izkoriščajo. Delavci s tem pridobijo pravice iz delovnega razmerja in socialno varstvo.
Leta 2011 je bila sprejeta Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 189 o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu (Konvencija št. 189).[19] Prav tako Konvencijo št. 189 dopolnjuje še Priporočilo št. 201 o delavcih v gospodinjstvu.[20] Konvencija št. 189 zagotavlja zaščito delavcev v gospodinjstvu in od držav zahteva sprejetje različnih ukrepov za dostojno delo v gospodinjstvu. Opredeljuje, kdo je lahko delodajalec delavca v gospodinjstvu, in sicer določa, da je to lahko član gospodinjstva, v katerem delavec opravlja delo ali agencija ali podjetje, ki se ukvarja s takšno dejavnostjo. Konvencija št. 189 od vlad držav podpisnic zahteva, da skupaj z reprezentativnimi organizacijami delavcev in delodajalcev sprejmejo ukrepe na področju varnosti in zdravja pri delu, ukrepih socialne varnosti in ukrepe, s katerimi bodo zaščitili delavce pred zlorabami zasebnih agencij za zaposlovanje.[21] Prav tako Konvencija št. 189 določa minimalne delovne standarde.[22]
Vendar pa kljub temu, da je bila Konvencija št.189 sprejeta 13 let nazaj, jo je do sedaj ratificiralo le 9 evropskih držav.[23] Slovenije ni med državami, ki so ratificirale Konvencijo št. 189. Razlog za pomanjkanje ratifikacij je verjetno v tem, da nekatere nacionalne zakonodaje že naslavljajo vidike, ki jih pokriva Konvencija št. 189, zaradi česar države menijo, da ratifikacija ni potrebna, v drugih primerih pa bi ratifikacija zahtevala obsežne spremembe nacionalne zakonodaje, kar je dolgotrajen proces. Mogoča je tudi razlaga, da se države bojijo, da bi strožja regulacija povečala stroške za delodajalce, prav tako je ratifikacija odvisna tudi od politike v sami državi. Če imajo države v svoji zakonodaji urejeno delo v gospodinjstvu potem se pravice delavcev varujejo tudi brez ratifikacije Konvencije št. 189. Ključno je, da se uredijo učinkoviti mehanizmi prepoznave dela na črno in, da se ustvarja varno okolje za delavce.
Moderno suženjstvo v gospodinjstvu skozi sodno prakso
MOD je opredelil, da gre za suženjsko razmerje, ko je izpolnjena večina kazalnikov: ko se zaplenijo osebni dokumenti, ko je prisotno fizično in psihično nasilje, ko se žrtvi grozi, ko se ne izplačuje plačila, ko se osebo izolira (prepoved stikov z drugimi ljudmi), ko se omeji svoboda gibanja.[24] Da suženjstvo v gospodinjstvu obstaja, učinkovito prikažemo skozi sodno prakso. Skozi čas so se na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) zbrale sodne odločbe, ki prepoznavajo elemente modernega suženjstva pri delavcih v gospodinjstvu. ESČP je pri večini zadev ugotavljalo, ali gre za kršitev 4. člena Evropske Konvencije za človekove pravice (EKČP), ki prepoveduje suženjstvo in prisilno delo.[25]
Prva odmevna zadeva s katero se je ukvarjalo ESČP se imenuje Siliadin proti Franciji.[26] V njej je ESČP razložilo pojme, kot so prisilno delo, suženjstvo in služabništvo. Prisilno delo so opredelili kot vsako delo, ki se zahteva od osebe pod grožnjo in delo, za katero se ta oseba ni prostovoljno ponudila.[27] Pri opredelitvi suženjstva je pojasnilo, da je to stanje osebe, nad katero se izvajajo vsa pooblastila, povezana z lastninsko pravico.[28] Služabništvo je obveznost zagotavljanja storitev, ki je naložena z uporabo prisile.[29] ESČP povzame tudi dejansko stanje, iz katerega izhaja, da je žrtev prispela v Francijo iz Toga, ko je bila stara 15 let. Dogovorjeno je bilo, da bo delo opravljala pri gospe D., dokler ne bodo povrnjeni stroški letalske vozovnice in se bo vpisala v šolo. Vendar ji je gospa D. odvzela potni list, ni se vpisala v šolo in pri gospe D. je delala kot služkinja, za opravljeno delo pa ni bila plačana. Gospa D. je žrtev tudi “posodila” osebi B., pri kateri je delo opravljala vsak dan, brez prostih dni, prav tako tudi pri osebi B. ni dobila plačila. ESČP je poudarilo, da imajo države pozitivne obveznosti za uresničevanje 4. člena Konvencije. Na podlagi zgoraj navedenih opredelitev je ESČP zaključilo, da je bila žrtev podvržena prisilnemu delu, saj je zaznala grožnjo, da mora delati. Vendar pa je ESČP izpostavilo, da v konkretnem primeru ne gre za suženjstvo, saj oseba ni postala last gospe D. in osebe B. Zaključi pa, da gre v konkretnem primeru za služabništvo. ESČP je v tej zadevi potrdilo kršitev 4. člena Konvencije in prav tako opozorilo, da Francija ni zagotavljala učinkovitega sodnega varstva.[30]
V zadevi C. N. proti Združenemu Kraljestvu,[31] je tožeča stranka C. N. leta 2002 pripotovala v Združeno kraljestvo iz Ugande. Pridobila je lažni potni list in vizum za vstop v državo. Ko je vstopila v Združeno Kraljestvo, ji je njen sorodnik S. odvzel vse dokumente. Leta 2003 ji je oseba M. uredila, da je opravljala delo kot negovalka pri starejšemu paru. Opravljala je fizična in zahtevna dela, prav tako pa je morala biti v štiriindvajseti urni pripravljenosti. Na mesec je imela le eno prosto popoldne. Plačila je prejela zelo malo. ESČP je ugotovilo, da je Združeno kraljestvo kršilo 4. člen Konvencije. Razlog je bila odsotnost ustrezne zakonodaje, ki bi omogočala učinkovito zaščito pred suženjstvom.[32]
ESČP je v zadevi C. N. in V. proti Franciji poudarilo, da je potrebno razlikovanje med prisilnim delom in delom, ki bi se razumno zahtevalo v zvezi z medsebojno družinsko pomočjo.[33] V tem primeru je bila C. N. (ena od sester), dejansko prisiljena v delo, ne da bi se zanj ponudila prostovoljno. Vendar druga sestra V. ni sorazmerno prispevala k vzdrževanju in čiščenju hiše skrbnikov. ESČP je sklenilo, da je bila C. N. podvržena prisilnemu delu v smislu 4. člena Konvencije, za razliko od V. za katero je ESČP menilo, da opravljeno delo ni spadalo na področje uporabe 4. člena Konvencije. ESČP je zaključilo, da je bila C. N. v služabništvu, saj je imela občutek, da svojega položaja ne more spremeniti. Težek položaj je trajal 4 leta. Sodišče je odločilo, da je bila poleg služabništva tudi v suženjskem razmerju. Sestra V. se je medtem šolala in imela čas za domačo nalogo, zato se njej suženjsko razmerje ni priznalo. ESČP izpostavi, da država ni imela vzpostavljenega zakonodajnega okvira, ki bi omogočal učinkovit boj proti suženjstvu in prisilnemu delu.
Skozi pregled sodne prakse ESČP je mogoče ugotoviti da pride do kršenja človekovih pravic zaradi pomanjkljive in neobstoječe zakonodaje držav članic. Pojavi se tudi vprašanje, zakaj so delavci v zgornjih primerih vztrajali v razmerjih, kjer se jim kršijo pravice. Delavci, ki vztrajajo na trgu dela v gospodinjstvu, so v veliki meri osebe, ki imajo težave z zaposlitvijo na trgu dela zaradi jezikovnih, rasnih in pravnih ovir. Veliko oseb se zaposli v tem sektorju, saj nimajo urejenega statusa, prav tako pa ne poznajo svojih pravic. Delavci migranti v tuji državi ne poznajo nikogar, ki bi jim lahko nudil pomoč. Velik problem predstavlja tudi nepoznavanje jezika države, v kateri opravljajo oziroma želijo opravljati delo. Ker jih je strah za svoje življenje in ker dobijo premalo plačila, da bi lahko živeli na svojem, si tovrstnih zlorab ne upajo prijaviti in vztrajajo v razmerjih.
Zakonska ureditev in težave v Sloveniji
V Sloveniji instituta delavcev v gospodinjstvu v zakonodaji nimamo urejenega. Tako delavci v gospodinjstvu niso omenjeni v Zakonu o delovnih razmerjih,[34] prav tako tudi ni ratificirana Konvencija št. 189. Leta 2023 je bil sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1),[35] ki ureja nego oskrbovancev na domu in financiranje storitve za nego starejših in invalidnih oseb. Financiranje je podano skozi subvencijo za kritje stroškov nege na domu. ZDOsk-1 omogoča tudi boljšo usklajenost med ponudniki storitev takšne nege. Ker je sedaj to bolje urejeno, si lahko ljudje privoščijo nego in ta dejavnost postane tudi lažje nadzirana, ter delavci pridobijo pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja. S tem, ko je država omogočila boljšo usklajenost med ponudniki storitev, se je ustvarilo tudi več delovnih mest za negovalce, saj ponudniki lažje povežejo pomoči potrebne z negovalci. [36]
V Sloveniji doslej niso bile uradno dokumentirane kršitve,[37] ki bi jih lahko neposredno označili kot suženjstvo v gospodinjstvu. Kljub temu pa se država sooča s problematiko dela na črno in prekarnega dela.[38] Tako pri delu na črno, kot pri prekarnem delu so delavci izpostavljeni pomanjkljivi zakonodaji, ki ne ureja socialnega varstva, zdravstvenega zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker to tudi pri nas ni urejeno, nimamo podatkov, koliko oseb dela v takih okoliščinah.
Kako naprej?
Suženjstvo, služabništvo in prisilno delo ima negativen vpliv, ne samo na direktno vpletenega posameznika, temveč na celotno družbo. Osebe, ki so žrtve suženjstva in prisilnega dela, imajo lahko telesne poškodbe in velike psihične težave. To povzroča državi denarne stroške, saj se njena sredstva porabijo za zdravstvene storitve, sodne stroške in socialne storitve.
Priprava zakonodaje za preprečevanje suženjstva pri delu v gospodinjstvu je dolgoročen in obsežen proces. Prvi korak k boljši ureditvi dela v gospodinjstvu bi bila ratifikacija Konvencije št. 189, ki opredeljuje, kaj je delo v gospodinjstvu in kako zaščiti delavce pred izkoriščanjem Vendar odgovornost za preprečevanje modernega suženjstva ni le na državnih organih, ključnega pomena je tudi družbena ozaveščenost. V Sloveniji je v družbi delo na črno nekaj sprejemljivega, vendar pa so posledice za osebe, ki delajo na črno oz. prekarno velike. Takšne osebe nimajo socialnega varstva, niso vključene v zdravstveno zavarovanje, nimajo pravnega varstva. Pri sprejemanju zakonodaje bi zakonodajalec moral upoštevati tudi kulturne in socialne razmere v Sloveniji, saj bi samo tako lahko vzpostavil učinkovito pravno podlago, ki bi preprečevala delo na črno, prekarno delo in izkoriščanje delavcev.
Na svetovni ravni moderno suženjstvo v gospodinjstvu obstaja, zato je ključnega pomena globalna koordinacija in sodelovanje med državami, mednarodnimi organizacijami in civilno družbo, da se ustvarijo in uveljavijo strategije za njegovo izkoreninjenje.
Seznam literature
Alexandra Ricard-Guay, Thanos Maroukis: Human Trafficking in Domestic Work in the EU: A Special Case or a Learning Ground for the Anti-Trafficking Field, v: Journal of Immigrant & Refugee Studies, (2017) str. 109-121.
Anti-Slavery International: Domestic slavery, URL: Domestic slavery: what is it? - Anti-Slavery International (antislavery.org) (8. marec 2024).
Asian Development Bank: Workers’ Remittance Flows in Southeast Asia, URL:http://www.adb.org/Documents/Reports/workers-remittance/workers-remittance.pdf (10. marec 2024).
Bonnet, Florence, Françoise Carré, Joann Vanek: Domestic Workers in the World: A Statistical Profile, WIEGO Statistical Brief No. 32, URL: https://www.wiego.org/publications/domestic-workers-world-statistical-profile#:~:text=Globally%2C%20there%20are%20almost%2076,to%20examine%20domestic%20work%20worldwide. (8. marec 2024).
City of Chicago: History of Domestic Workers in the United States, URL: History of Domestic Workers in the United States (chicago.gov) (8. marec 2024).
International Labour Office: Convention No. 189: Decent work for domestic workers, URL: https://www.ilo.org/public/libdoc//ilo/2011/111B09_175_engl.pdf (27. februar 2024).
International Labour Office: The road to decent work for domestic workers, URL: https://www.ilo.org/global/topics/domestic-workers/publications/WCMS_883181/lang--en/index.htm (10. marec 2024).
International Labour Office: What are forced labour, modern slavery and human trafficking?,https://www.ilo.org/global/topics/forced-labour/definition/lang--en/index.htm (11.marec 2024).
Leandro Alegsa: Delavec v gospodinjstvu, URL: https://sl.alegsaonline.com/art/28283 (8. marec 2024).
Organization for Security and Co-operation in Europe: How to prevent human trafficking for domestic servitude in diplomatic households and protect private domestic workers, URL: https://www.ilo.org/dyn/migpractice/docs/213/OSCE.pdf (10. marec 2024).
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU (2015/2094(INI)) (OJ C, C/66, 21.02.2018, p. 30, CELEX: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52016IP0203)
Simonovsky Y., and Luebker M.: Global and regional estimates on domestic workers, Policy Brief No. 4, ILO, URL: https://www.ilo.org/travail/info/publications/WCMS_155951/lang--en/index.htm (27. februar 2024).
UN WOMEN: Gender Dimensions of Remittances: A Study of Indonesian Domestic Workers in East and Southeast Asia, URL : http://unifem-eseasia.org/docs/2008_Gender_ dimension_of_Remittances.pdf (10. marec 2024).
UN WOMEN: Implementing Protections Domestic Workers Count Too: for Domestic Workers, URL: https://www.unwomen.org/sites/default/files/Headquarters/Attachments/Sections/Library/Publications/2013/3/UNWomen_IUTC_Factsheets%20pdf.pdf (8. marec 2024).
Zdenka Šadl: Plačano gospodinjsko delo v Sloveniji, URL: http://dk.fdv.uni-lj.si/druzboslovnerazprave/pdfs/dr53Sadl.pdf (10. marec 2024).
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, potreba po pomoči in pomoči drugega, URL: https://www.zpiz.si/cms/content2019/ii-potreba-po-pomoi-in-postrebi-drugega (3. april 2024).
[1] Študentka tretjega letnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
[2] City of Chicago, History of Domestic Workers, URL: History of Domestic Workers in the United States (chicago.gov).
[3] Prav tam.
[4] Prav tam.
[5] Digital encyclopedia of european history, Domesticity in Europe, URL: https://ehne.fr/en/encyclopedia/themes/gender-and-europe/earning-a-living/domesticity-in-europe.
[6] Prav tam.
[7] Prav tam.
[8] Sklep Sveta 2014/51/EU z dne 28. januarja 2014 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu iz leta 2011 (Konvencija št. 189), UL L 32, 1.2.2014.
[9] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU (2015/2094(INI)) (OJ C, C/66, 21.02.2018, p. 30, CELEX: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52016IP0203).
[10] Prav tam.
[11] Prav tam.
[12] Država mišljena kot politična sila, ki predstavlja, vodi, upravlja skupnost.
[13] UN WOMEN, Implementing Protections Domestic Workers Count Too: for Domestic Workers, stran 50, URL:https://www.unwomen.org/sites/default/files/Headquarters/Attachments/Sections/Library/Publications/2013/3/UNWomen_IUTC_Factsheets%20pdf.pdf.
[14] UN WOMEN, Implementing Protections Domestic Workers Count Too: for Domestic Workers, stran 51, URL:https://www.unwomen.org/sites/default/files/Headquarters/Attachments/Sections/Library/Publications/2013/3/UNWomen_IUTC_Factsheets%20pdf.pdf.
[15] Prav tam.
[16] Bonnet, Domestic workers in the World, str. 1, URL: https://www.wiego.org/publications/domestic-workers-world-statistical-profile#:~:text=Globally%2C%20there%20are%20almost%2076,to%20examine%20domestic%20work%20worldwide.
[17] Prav tam.
[18] Prav tam.
[19] C189, Domestic Workers Convention, 2011 (No. 189).
[20] R201, Domestic Workers Recommendation, 2011 (No. 201).
[21] 13 in 15 člen Konvencije MOD 189.
[22] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU (2015/2094(INI)) (OJ C, C/66, 21.02.2018, p. 30, CELEX: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52016IP0203).
[23] The ratification of ILO Convention 189 by the EU Member States, URL: https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/E-9-2023-002273_EN.html#:~:text=ILO%20Convention%20189%2C%20which%20promotes,domestic%20workers'%20recognition%20and%20protection.
[24] ILO: What are forced labour, modern slavery and human trafficking?, https://www.ilo.org/global/topics/forced-labour/definition/lang--en/index.htm.
[25] https://eur-lex.europa.eu/SL/legal-content/glossary/european-convention-on-human-rights-echr.html.
[26] Siliadin v. France, 73316/01,ESČP, 26 julij 2005, URL: http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.aspx?i=001-69891.
[27] Siliadin v. France, 73316/01,ESČP, 26 julij 2005, točka 35 URL: http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.aspx?i=001-6989.
[28] Siliadin v France, točka 39.
[29] Siliadin v France, točka 40.
[30] Siliadin v France, točka 70.
[31] C.N. v. the United Kingdom, 4239/08, ESČP, 13 November 2012, URL: https://hudoc.echr.coe.int/fre#{%22itemid%22:[%22002-7288%22]}.
[32] Opravljene so bile hišne preiskave, vendar organi niso zaznali slabih razmer. Ni bilo zakonodaje, ki bi preganjala suženjstvo na domu.
[33] C.N. and V. v. France, no. 67724/09, ECHR, URL: https://sherloc.unodc.org/cld/uploads/res/case-law/fra/2012/c_n__and_v__v__france_html/C.N._and_V._v._FRANCE.pdf.
[34] Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/13.
[35] Zakon o dolgotrajni oskrbi ( ZDOsk-1), Ur. L. RS, št. 84/23.
[36] ZPIZ, potreba po pomoči in pomoči drugega, URL: https://www.zpiz.si/cms/content2019/ii-potreba-po-pomoi-in-postrebi-drugega.
[37] Prav tam.
[38] GOV, preprečevanje dela in zaposlitve na črno, URL: https://www.gov.si/teme/preprecevanje-dela-in-zaposlovanja-na-crno/.
