Položaj Romov v slovenski socialni državi

Avtorica: Tereza Zafran[1]

Izvleček: Kljub temu da se romskemu vprašanju posveča veliko pozornosti in je ekonomsko-socialni status Romov, živečih v Republiki Sloveniji, v povprečju še vedno izrazito slabši od večinskega slovenskega prebivalstva, to ne pomeni, da stanje ni rešljivo in da je pozitivna dolžnost države, prebivalce varovati pred revščino in socialno izključenostjo, izpolnjena. V članku navedeni izzivi, s katerimi se Romi vsakodnevno spopadajo, njihovi vzroki in konkretni predlogi za ukrepanje razkrivajo, da je tako  prostora kot nuje za izboljšave še, vendar je potrebno k težavi pristopiti celovito in sistematično, ob poznavanju dejavnikov, ki na to stanje vplivajo ter preseči »splošno prepričanje, da je 'romska problematika' izključno stvar Romov, in da jo izključno Romi sami tudi generirajo«.[2]

Uvod

Slovenija je socialna država.[3] Slovenska socialna država je pravno sestavljena iz ustavno določenih temeljnih socialnih pravic in načela socialne države, izhajajočega iz 2. člena Ustave Republike Slovenije (URS).[4] Načelo socialne države predstavlja ustavno obveznost in odgovornost države, da z udejanjanjem pozitivnih dolžnosti omogoča vsakemu delovno sposobnemu prebivalcu samostojno preživljanje in dostojno življenje, zagotavlja možnosti zaposlitve, stanovanja, izobrazbe ter dostop do zdravstvenega varstva, kulturnih in drugih socialnih dobrin.[5]

Poleg Ustave Slovenijo na podlagi 8. člena URS zavezujejo tudi ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe.[6] Med tovrstne uvrščamo npr. Evropsko socialno listino, ki v 30. členu določa pravico do varstva pred revščino in socialno izključenostjo. Na podlagi tega se Slovenija kot njena pogodbenica zavezuje, da bo s celovitim in usklajenim pristopom sprejemala ukrepe, s katerimi bo spodbujala učinkovit dostop predvsem do zaposlitve, nastanitve, usposabljanja, izobrazbe, kulture in socialne ter zdravstvene pomoči osebam in njihovim družinam, ki živijo ali so v nevarnosti, da bi živele socialno izključeno ali v revščini.[7]

Kljub zavezujočim pravnim temeljem, obstaja med normami, ki določajo človekove pravice in pozitivno obveznost države, da zavaruje svoje prebivalstvo pred revščino in socialno izključenostjo, in njihovim dejanskim uresničevanjem, neskladje,[8] ki je jasno razvidno na primeru romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Kot je navedeno v Nacionalnem programu ukrepov vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2017–2021, je socialni status Romov v povprečju izrazito nižji od večinskega slovenskega prebivalstva. Nimajo družbene moči, so izključeni iz družbenega dogajanja in trajno odrinjeni na obrobje družbe ter prepuščeni socialnim transferjem. Med seboj niso povezani, živijo razpršeni po naseljih in so običajno neorganizirani, ali pa je njihova organiziranost omejena na posamično naselje. Zanje je značilna nizka stopnja izobrazbe in zaposlenosti, številni nimajo pitne vode in primernega bivališča ter so v povprečju v znatno slabšem zdravstvenem stanju od ostalih prebivalcev Slovenije.[9]

Prekmurje kot primer dobre prakse?

Socialno-ekonomske razmere se sicer po regijah, naseljih in med družinami razlikujejo, vendar je stanje daleč od zadovoljivega.[10] Po zaslugi dejavnega ukrepanja lokalnih oblasti so Romi v Prekmurju v primerjavi z drugimi deli Slovenije kot skupnost manj marginalizirani in bolj razslojeni. Skrb za razvoj romske skupnosti (stalna naselitev, romski vrtec, dolgotrajno ohranjanje značilnih romskih obrti) in bivanje v skupnih vaseh je ustvarilo pogoje za lažje sobivanje različnih kultur in na sploh bolj urejene bivalne razmere.[11] To jim omogoča lažje vključevanje otrok v izobraževalni sistem in pozneje iskanje zaposlitve. Pa vendar je tudi v tem delu Slovenije mogoče zaznati predsodke in stereotipe, povezane z Romi, ki so v slovenski družbi še vedno zelo prisotni, se prenašajo iz roda v rod[12] in veljajo za pomemben dejavnik, ki vpliva na nizko stopnjo zaposlenosti Romov v Sloveniji.[13] Ekonomsko-socialno stanje prekmurskih Romov tako izboljšuje tudi bližina Avstrije, ki jim, predvsem s sezonskimi deli, nudi boljšo vključenost na trg dela in zaslužek.[14]

Bivalne razmere

Na ostalih območjih Slovenije z bolj strnjeno poseljenim romskim prebivalstvom (predeli v Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini), je stanje neredko povsem drugačno. Naselja so fizično ločena od naselij večinskega prebivalstva in v nekaterih niso zagotovljene niti osnovne življenjske dobrine, kot so pitna voda, elektrika in kanalizacija.[15] Četudi je Komisija vlade za zaščito romske skupnosti sprejela sklep, s katerim je občinam priporočila, naj romski skupnosti kot nujen in začasen ukrep zagotovijo dostop do pitne vode, je omejevanje dostopa do javnega vodovodnega omrežja v Sloveniji za nelegalna romska naselja dovoljeno.[16] Po mnenju Valeske David se s tovrstnim posegom v človekove pravice prebivalcev ilegalnih naselij sicer res zasleduje legitimen cilj odvračanja od nezakonitega naseljevanja, vendar bi bilo potrebno ob tem razmisliti, ali je poseg tudi nujen in sorazmeren.[17] To pa še zlasti ob upoštevanju sedanjih dejanskih in zgodovinsko pogojenih specifik prisilnega naseljevanja Romov, »s tihim soglasjem oz. vednostjo oblasti«.[18] Poleg tega je država po mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah odgovorna za zagotavljanje ustrezne življenjske ravni, slabe bivalne razmere brez osnovnih komunalnih storitev pa predstavljajo glavno oviro za reševanje številnih ostalih težav, s katerimi se spopadajo Romi. Čeprav so komunalne storitve običajno v pristojnosti občin, je v primerih, ko te ne morejo izpolniti tovrstnih obveznosti, odgovornost za to na državi. Zagotoviti mora tako primerno finančno podporo kot ustrezen nadzor nad porabo javnih sredstev s strani občin za ta namen. Večkrat je bilo namreč ugotovljeno, da se sredstva, ki jih občine prejmejo iz razpisov za izboljšanje dostopa Romov do komunalnih storitev, pogosto nepravilno porabijo za reševanje drugih prostorskih in komunalnih zadev občine.[19]

Kljub navedenemu se moramo zavedati, da legalizacije in komunalne ter gradbeniške sanacije teh naselij niso vedno optimalna ali celo izvedljiva rešitev. Prisilna narava sobivanja ustvarja med družinami in posamezniki številne konflikte in primere nasilja, zato na področju bivanjskih razmer Romov ni enotne rešitve, ki bi ustrezala vsem. Iz tega razloga je pomembno, da se vsak primer obravnava posebej in da so Romi v proces iskanja rešitev vključeni. S tem ne rešujemo le konkretnih primerov, temveč posameznikom omogočamo, da prevzamejo nadzor nad svojimi življenji in poiščejo ustrezne rešitve. Številni Romi si legalizacije ne želijo. Prizadevajo si za izselitev iz romskih naselij, pri čemer pa pogosto naletijo na nasprotovanje sosedov in lokalne skupnosti. V ta namen bi bilo pomembno, da se jim omogoči vključitev v obstoječe sheme socialnih stanovanj ali da se na državni ravni oblikuje posebna shema socialnih stanovanj za Rome. Pri izvedbi shem in prenosu stanovanj pa je potrebno preprečiti morebitne negativne reakcije lokalne skupnosti. Akcije premestitve tistih, ki si to želijo, so ključne tako za proces integracije in ustvarjanja zanjo temeljnih življenjskih pogojev kot tudi za samo reševanje na trenutke katastrofalnih bivanjskih razmer.[20]

Uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva[21]

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pokazala, da je povprečna življenjska doba Romov 55 let, kar je 22 let manj od splošne populacije Slovenije. Zaskrbljujoča je tudi umrljivost romskih otrok, ki je do prvega leta starosti štirikrat višja v primerjavi z neromskimi otroki iste starostne skupine, pri otrocih od prvega do četrtega pa celo sedemkrat.[22]

Jožek Horvat Muc nad rezultati ni bil presenečen. Zaveda se, da so ti posledica številnih prepletajočih se vzrokov, ob čemer izpostavi, da se, kljub temu da se problemov zavedamo, »romska problematika večinoma rešuje preko projektov, ki so občasni, čeprav bi morala država to reševati sistemsko. Problemi niso od včeraj in vedno se pogovarjamo eno in isto. Ni pa konkretnih rešitev«.[23]

Najočitnejši dejavnik, ki slabša zdravstveno stanje in krajša življenjsko dobo pripadnikov romske skupnosti, so predvsem neustrezne bivalne razmere.[24] Ob tem se zaradi neosveščenosti in nizke stopnje zdravstvene pismenosti[25] le redko obračajo na zdravstveno oskrbo. V ta namen bi bilo potrebno organizirati usmerjene nacionalne akcije na določenih prioritetnih področjih in uvesti romske patronažne sestre, ki bi govorile romski jezik in bile usposobljene za obravnavo posebnih potreb romske skupnosti. Opravljale bi preventivno nego, posameznike napotovale na preglede in jih izobraževale o določenih zdravstvenih tematikah, kar bi lahko pomembno prispevalo k cilju približanja zdravstvenega varstva romski skupnosti. Poleg tega so razlog za izogibanje obisku zdravnika pogosto negativne izkušnje z zdravstvenimi delavci, s strani katerih so bili deležni s predsodki obarvane in diskriminatorne obravnave. Iz tega sledi, da je poleg Romov prav zdravstveno osebje tisto, ki je potrebno dodatnega izobraževanja.[26]

»Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo«[27]

Izobrazbeni položaj pripadnikov romske skupnosti se je sicer z vzpostavitvijo večnamenskih centrov, različnih projektov in preko »prekarnih aranžmajev«[28] zaposlenih romskih pomočnikov,  res nekoliko izboljšal, vendar veliko otrok žal še vedno ne zaključi obveznega osnovnošolskega izobraževanja, še manj pa jih doseže srednješolsko ali celo visokošolsko izobrazbo. Za reševanje romskega vprašanja je potreben nepretrgan in razdelan pristop, ki pa ga projektno delo ne zagotavlja. Vsaka časovna, finančna oziroma vsebinska prekinitev in kadrovska sprememba pri delu z romsko skupnostjo namreč ogroža »težko pridobljeno zaupanje, zgrajeno v neposrednih odnosih v določenem okolju«.[29]

Problematika učinkovitega vključevanja Romov v sistem izobraževanja je kompleksna in terja ukrepe na različnih področjih, kot so zaposlovanje, življenjski pogoji, zdravstvo, revščina …[30] Vpliv slabih bivalnih razmer, zaznanih predvsem v romskih naseljih na jugovzhodu Slovenije slikovito opisuje Turin:

»Težko je hoditi v šolo in biti tam uspešen, če doma nimaš kopalnice, včasih niti vode, da bi se umil, ko nimaš elektrike. In to ne pomeni samo, da ne moreš imeti računalnika in interneta kot tvoji sošolci, pač pa niti luči, ob kateri bi lahko pozimi, ko se hitro stemni, delal domačo nalogo. Ko živiš v enosobni baraki, skupaj še s številnimi bratci in sestricami, kjer ni nikoli pravega miru za učenje. Ko te v šoli zbadajo, da smrdiš …«[31]

Problematično je tudi pomanjkanje podpore staršev in neprepoznavanje vrednosti izobrazbe. V vsakdanu »skrajne revščine« in »rasistične označenosti« namreč večjo vrednost pripisujejo določenim neformalnim znanjem povezanim s skrbjo za preživetje, na katerih v formalnem sistemu izobraževanja ni posebnega poudarka.[32] Prav tako pa veliko romskih staršev preprosto nima dovolj znanja za nudenje učne pomoči svojim otrokom. Nekateri otroci poleg tega prihajajo iz neurejenih ali problematičnih družinskih razmer, v katerih so prisotni različni izzivi, kot so starši na prestajanju zaporne kazni, alkoholizem ali predvsem za severovzhodni del Slovenije značilna odsotnost staršev zaradi dela v tujini.[33]

Težavo še stopnjuje patriarhalna naravnanost romske družbe, ki ženske zreducira na matere in gospodinje. Ta vpliva na njihovo pomanjkanje zanimanja za izobraževanje in iskanje zaposlitve, zato je bistveno ozaveščati ženske in dekleta o pomenu pridobivanja vsaj srednješolske ali poklicne izobrazbe, preden se osredotočijo na ustvarjanje družine, in jim na tem področju nuditi posebno podporo.[34] Poseben problem predstavljajo romske poroke, pri katerih se dekleta pogosto znajdejo v vlogi mladih nevest in mater že v zgodnjih letih osnovne šole, ko se zaradi družinskih obveznosti možnosti za šolanje zanje zaključijo. Kljub pogostosti pojava šole, zdravstveni delavci in organi pregona še vedno ne vedo kako ukrepati oziroma se za to ne čutijo pristojne.[35] Razlog je pogosto v tem, da se zgodnje in prisilne poroke v romski skupnosti obravnavajo kot del njihove kulture, s čimer si lahko morda razlagamo zakaj je bila v Sloveniji doslej le ena obsodba za prisilno sklenitev zakonske zveze,[36] četudi so te že devet let kriminalizirane. Poleg tega strokovni delavci, ki so prvi in včasih edini strokovnjaki, ki pridejo v stik z morebitnimi in dejanskimi žrtvami prisilne poroke, pogosto niso sposobni prepoznati primerov prisilnih porok, romska dekleta pa so do prijave zaradi strahu in pomanjkanja informacij o razpoložljivih pravnih sredstvih pogosto zadržana.[37]

Ločenost romskih naselij od naselij večinskega prebivalstva, pomanjkljiva elektrifikacija in digitalna opremljenost otroke prikrajšajo zgodnjega stika s slovenščino.  Pred vstopom v vrtec oziroma šolo je tako njihov jezikovni razvoj omejen na jezikovne spodbude v okviru sporazumevanja z družinskimi člani in vrstniškim okoljem v romščini, kar jim otežuje tako akademski uspeh kot vključitev v širše okolje.[38] V ta namen si je treba prizadevati za vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo vsaj dve leti pred začetkom osnovne šole ter rešiti težavo nestimulativnega finančnega nagrajevanja, po katerem se otroški dodatek zniža za tiste starše, katerih otrok vrtec obiskuje. Potrebno bi bilo tudi vzpostaviti zaupanje staršev do izobraževalnih ustanov, ki je zaradi strukturne diskriminacije precej šibko. Eden od načinov, ki se je v praksi že izkazal za učinkovitega, je na primer vključevanje staršev v družbeno koristno delo v vrtcih, da se lahko starši na lastne oči prepričajo, kako potekajo dejavnosti v teh ustanovah. Kot na področju zdravstvenega varstva pa bi bilo tudi tu smiselno pozornost nameniti izobraževanju strokovnih delavcev, ki delajo z romskimi učenci in jim dati vpogled v »širšo problematiko in težave, izhajajoče iz getoizacije, ter okolja, iz katerega prihajajo in v katerem romski otroci živijo«.[39]

Problem neznanja večinskega jezika, države, vključno s Slovenijo, pogosto »rešujejo« z izobraževanjem romskih otrok v ločenih razredih ali celo šolah za učence s posebnimi potrebami, po katerih nadaljevanje izobraževanja na srednjih šolah ni predvideno. Tovrsten pristop pa se ne uporablja za otroke priseljencev, ki jih šole večinoma neposredno vključijo v redne razrede, kjer se lahko otroci postopoma asimilirajo in učijo jezika večine. Po besedah Kuhelj so velik dejavnik, ki vpliva na segregacijo,   starši otrok večinskega prebivalstva, ki pogosto ne želijo, da bi si njihovi otroci delili šolske klopi z Romi. Kuhelj navaja tudi, da predsodke in stereotipe prenašajo na svoje otroke, ki že vnaprej, brez lastnih izkušenj zaradi splošno razširjenih negativnih asociacij izključujejo romske otroke. Vendar pa je odgovornost za takšno neenakost primarno na plečih države, ki pravno in dejansko izpolnjuje zahteve večinskega prebivalstva.[40]

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) se je v zadevi Oršuš proti Hrvaški postavilo za stališče, da bi bilo ločeno izobraževanje romskih otrok v posebnih razredih sprejemljivo le v primeru, da bi bilo začasno in bi bil po tem, ko bi usvojili ustrezno stopnjo znanja jezika, zagotovljen prehod v razrede skupaj z ostalimi šolarji. Splošno in časovno neomejeno izključevanje namreč negativno vpliva na njihove možnosti nadaljnjega izobraževanja in zaposlovanja ter integracije v družbo. V zadevi D.H. in drugi proti Češki republiki, ki je obravnavala napotitev romskih otrok v posebne šole za učence z blagimi duševnimi motnjami samo na podlagi njihovega etničnega izvora, je ESČP potrdilo primer diskriminacije na etnični podlagi. V šolah je bilo namreč od 80 do 90 odstotkov vseh učencev romskih. Šolali so se v izolaciji od ostalih vrstnikov, po zaključku pa izobraževanja niso mogli nadaljevati na srednješolski ravni. Sodišče je v sodbi opozorilo, da tu ne gre za osamljen primer, temveč je problem diskriminacije pri izobraževanju prisoten v vseh evropskih državah z romskim prebivalstvom. Poleg tega je Rome označilo za posebno obliko ranljive manjšine v neugodnem položaju, ki potrebuje posebno zaščito in spodbujevalne ukrepe za izboljšanje njenega položaja.[41]

To je bilo poudarjeno tudi v zadevi Sampanis in drugi proti Grčiji, ko otroci zaradi težav, povezanih z etnično segregacijo niso dobili na voljo vseh potrebnih dokumentov, zaradi česar so zamudili vpis v šolo, ki jim je bil nato zavrnjen. ESČP je v sodbi za obravnavo romskih učencev poudarilo pomembnost uporabe pozitivne diskriminacije in fleksibilnosti pri upoštevanju pravnih predpisov. Od oblasti se tako na primer zahteva, da v tovrstnih primerih vpisne pogoje ublaži in romskim otrokom omogoči vpis, četudi niso predložili vse ustrezne dokumentacije.[42]

»Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo«[43]

Eden izmed ključnih faktorjev, ki pomembno vplivajo na socialno-ekonomski status romskih družin, je tudi zaposlenost. Poleg njenega neposrednega vpliva na gmotno stanje velja za dejavnik socialnega vključevanja v družbo in osebne rasti.[44] Poleg tega zaposleni starši pogosto pripisujejo večji pomen izobrazbi, saj otrokom dajejo zgled konstantnosti in ustvarjajo spodbudno okolje, ki omogoča preboj iz kroga marginalizacije in revščine.[45]

Zavedati pa se moramo, da je njihova vključitev v trg dela že vnaprej otežena, saj se morajo kot pripadniki manjšine z lastnim maternim jezikom naučiti še jezika države prebivališča. Šele s tem lahko pridobijo potrebno izobrazbo in kvalifikacije, ki jim odpirajo možnosti zaposlitve.[46] Eden izmed glavnih razlogov za visoko in dolgotrajno brezposelnost med romskim prebivalstvom je tako prav nizka stopnja izobrazbe in šibke jezikovne kompetence,[47] kar bi bilo potrebno nasloviti z neformalnim izobraževanjem in usposabljanjem.[48]

K situaciji prav tako ne pripomore njihova naselitev v ekonomsko neperspektivnih regijah[49] in večinoma zadržan odnos delodajalcev do zaposlovanja Romov, ki njihov težaven položaj le še poglablja.[50] Za izboljšanje njihovih zaposlitvenih možnosti je zato ključno povečanje spodbud za delodajalce v obliki subvencij in povračil prispevkov za socialno varnost. Pri tem je pomembno poudarjati primere uspešnih praks in s tem pri delodajalcih krepiti zaupanje.[51]

Četudi naj bi država za brezposelnost vseh svojih državljanov poskrbela z aktivno politiko zaposlovanja, se pripadniki romske skupnosti zaradi diskriminacije, pomanjkanja znanja in informacij o podpori, ki je na voljo brezposelnim, pogosto znajdejo izključeni iz takih programov. V ta namen bi bilo smotrno uvesti romskega svetovalca pri zaposlovanju, ki bi Rome informiral in na individualni ravni spodbujal pri iskanju zaposlitve.[52]

Ker pa so javna dela v okviru aktivne politike zaposlovanja pogosto edina možnost, ki jim ostane, bi bilo po mnenju Mirovnega inštituta tehtno odpraviti omejitve glede, res da že tako višjega, dvoletnega obdobja vključenosti, zvišati plačilo na raven minimalne plače in primerno prilagoditi lestvico plač za udeležence, ki imajo višjo izobrazbo. Javna dela se namreč lahko izvajajo le v javnem interesu, v neprofitnem sektorju in so družbeno koristna. Priporočljivo bi bilo tudi povečati število udeležencev, ki jih lahko neprofitni delodajalci zaposlijo v okviru javnih del, ko gre za zaposlovanje Romov[53] ali celo določiti določen odstotek delovnih mest v programih javnih del, ki bi jih morali zasedati Romi v območjih, kjer prebivajo. [54]

Zaključek

Kljub temu da se romskemu vprašanju posveča veliko pozornosti in je ekonomsko-socialni položaj Romov, živečih v Republiki Sloveniji, v povprečju še vedno izrazito slabši od večinskega prebivalstva,[55] to ne pomeni, da stanje ni rešljivo, in da je pozitivna dolžnost varovanja prebivalcev pred revščino in socialno izključenostjo s strani Slovenije izpolnjena. Še vedno namreč ostajajo področja, ki niso naslovljena, so naslovljena neustrezno ali premalo intenzivno. Kot je bilo poudarjeno v zaključnem poročilu ciljnega raziskovalnega projekta Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih, je potrebno  preseči »splošno prepričanje, da je'romska problematika'  izključno stvar Romov, in da jo izključno Romi sami tudi generirajo«. Prenehati moramo z razčlovečujočim in rasističnim dojemanjem Romov »kot 'rasnih', mentalitetnih, kulturnih ali celo 'genetskih' Drugih« ter se zavzeti proti dvojnim standardom, ki jih to prinese.[56]

V članku navedeni izzivi, s katerimi se romska skupnost vsakodnevno spopada, njihovi vzroki in konkretni predlogi za ukrepanje razkrivajo, da je prostora za izboljšave še, vendar je za premagovanje teh ovir ključnega pomena celovito in sistematično delovanje tako državnih kot lokalnih institucij, ki bi moralo biti osnovano na temeljitem razumevanju te kompleksne problematike, spoštovanju človekovih pravic, boju proti diskriminaciji in ustvarjanju enakih možnosti za vse, pri čemer, kot se je že ESČP izreklo, zgolj enaka obravnava za poseben položaj romske skupnosti ne zadostuje.[57]

Seznam literature:

-       Antončič, Vojko Anton; Korpič-Horvat,  Etelka; Leskovšek, Vesna; Senčur Peček, Darja; Orešek, Natalija: SOCIALNA DRŽAVA IN REVŠČINA, Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, Maribor 2022.

-       Bešter, Romana; Medvešek, Mojca; Pirc, Janez: Projekt Skupaj do znanja – Uresničevanje ciljev strategije vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji: Poročilo in evalvacija programov Romski izobraževalni inkubator in Romski pomočnik, URL: http://www.inv.si/DocDir/Publikacije-PDF/Raziskovalna%20porocila/2015/Evalvacija%20programa%20RII%20in%20RP_zaklju%C4%8Dno%20poro%C4%8Dilo_za%20tisk.pdf (Datum dostopa do spletnega vira: 1. marec 2024).

-       Bešter, Romana; Pirc, Janez: Dejavniki, ki vplivajo na vključenost in uspešnost Romov v izobraževalnem procesu na vseh stopnjah rednega izobraževanja ter izobraževanja odraslih, kot jih zaznavajo predstavniki izobraževalnih institucij in drugih organizacij, URL: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/SRI/Romi/projekt-1703-CRP-DS-4-Dejavniki-kot-menijo-institucije_koncno-porocilo.pdf (Datum dostopa do spletnega vira: 2. marec 2024).

-       Council of Europe/European Court of Human Rights: Guide on the case-law of the European Convention on Human Rights – Social rights, URL:  https://www.echr.coe.int/documents/d/echr/Guide_Social_rights_ENG (Datum dostopa do spletnega vira: 25. februar 2024).

-       David, Valeska: The Court’s first ruling on Roma’s access to safe water and sanitation in Hudorovic et al. v. Slovenia: reasons for hope and worry, URL: https://strasbourgobservers.com/2020/04/09/the-courts-first-ruling-on-romas-access-to-safe-water-and-sanitation-in-hudorovic-et-al-v-slovenia-reasons-for-hope-and-worry/ (Datum dostopa do spletnega vira: 26. februar 2024).

-       Fajfar, Simona: Romi živijo 20 let manj kot ostali Slovenci, URL: https://www.delo.si/novice/slovenija/romi-zivijo-dvajset-let-manj-kot-ostali-slovenci/ (Datum dostopa do spletnega vira: 3. marec 2024).

-       GREVIO: GREVIO’s (Baseline) Evaluation Report Slovenia (2021), URL: https://rm.coe.int/first-baseline-report-on-slovenia/1680a4208b (3. marec 2024).

-       Kovač, Blaž: Vidiki legalizacije romskih črnih gradenj pred Ustavnim sodiščem, v: Pravna praksa, 33 (2014) št. 21, str. 14–16. 

-       Kovič Dine, Maša; Sancin, Vasilka; Janko Spreizer, Alenka; Šumi, Irena; Turšič, Domen: Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih na področjih, ki so definirana v okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov 2020, URL: https://www.pf.uni-lj.si/media/crp_v5-1920_zakljucno.porocilo.z.rezultatom.5.in.6.pdf (Datum dostopa do spletnega vira: 2. marec 2024).

-       Kuhelj, Alenka: Kršitev pravice do enakopravnega izobraževanja Romov – ESČP, v: Dvajset let Ustave Republike Slovenije : pomen ustavnosti in ustavna demokracija (ur. I. Kaučič), Pravna fakulteta, Ljubljana 2012, str. 393–402.

-       Mirovni inštitut Ljubljana: Letna evalvacija uresničevanja Nacionalnega programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2017–202: Končno poročilo o vmesnem vrednotenju (obdobje od sprejema dokumenta dne 25. 5. 2017 do 1. 6. 2018), URL: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UN/SIFOROMA-3/Letna-evalvacija-uresnicevanja-NPUR-2017-2021.pdf, (Datum dostopa do spletnega vira: 25. februar 2024).

-       Nećak Lük, Albina: Etnično jezikovna podstat revščine, v: Socialna država in Revščina (ur. V. A. Antončič, E. Korpič-Horvat, V. Leskovšek, D. Senčur Peček, N. Orešek), Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, Maribor 2022, str. 695–618.

-       Novak, Marjeta: Poročilo skupne usmerjene razprave »Skupaj smo uspešnejši: Prisilne poroke romskih otrok«, URL: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UN/SIFOROMA-3/4_Porocilo_Prisilne-poroke-romskih-otrok_23.4.19.pdf  (5. (Datum dostopa do spletnega vira: 5. marec 2024).

-       Petrovčič, Peter: De facto legalizacija?, URL: https://www.mladina.si/54065/de-facto-legalizacija/ (Datum dostopa do spletnega vira: 28. februar 2024).

-       Strban, Grega; Mišič, Luka: Pravno oblikovanje socialne države, v: Socialna država in Revščina (ur. V. A. Antončič, E. Korpič-Horvat, V. Leskovšek, D. Senčur Peček, N. Orešek), Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, Maribor 2022, str. 189–217.

-       Štubler, Sanja: ZAPOSLOVANJE ROMOV Z VIDIKA NOVOMEŠKIH PODJETIJ, Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 2014.

-       Turin, Jerneja: Romom v Sloveniji nista zagotovljeni pravici do ustreznega bivališča in vode, v: Akcija, 8 (2011) št. 1, str. 6–9.

-       Vlada Republike Slovenije: Nacionalni program ukrepov vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje  2017–2021 (NPUR 2017–2021), št. 09501-5/2016/11, Ljubljana (25. maj 2017). 

-       Vlada Republike Slovenije: Nacionalni program ukrepov vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje  2021–2030 (NPUR 2021–2030), št. 09501-2/2021/4, Ljubljana (23. december 2021).

OPOMBE

[1] Študentka Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

[2] Kovič Dine, Sancin, Janko Spreizer, Šumi, Turšič, OVIRE ZA DOSTOJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV V ROMSKIH NASELJIH (2021), str. 108

[3] 2. člen Ustave Republike Slovenije (URS), Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.

[4] Strban, Mišič, Pravno oblikovanje socialne države (2022), str. 196. 

[5] Prav tam, str. 209.

[6] 8. člen URS.

[7] 30. člen Evropske socialne listine (spremenjene) (MESL), Ur. l. RS, št. 24/1999.

[8] Antončič, Korpič-Horvat, Leskovšek, Senčur Peček, Orešek, SOCIALNA DRŽAVA IN REVŠČINA (2022), str. 2.

[9] Vlada Republike Slovenije, NPUR 2017–2021 (2017), str. 3–4.

[10] Vlada Republike Slovenije, NPUR 2021-2030 (2021), str. 5.

[11] Nećak Lük, Etnično jezikovna podstat revščine (2020), str. 609.

[12] Vlada Republike Slovenije, NPUR 2017–2021 (2017), str. 3–4.

[13] Štubler, ZAPOSLOVANJE ROMOV Z VIDIKA NOVOMEŠKIH PODJETIJ (2014), str. 17.

[14] Vlada Republike Slovenije, NPUR 2021-2030 (2021), str. 5.

[15] Vlada Republike Slovenije, NPUR 2017–2021 (2017), str. 4.

[16] Petrovčič, De facto legalizacija?, URL: https://www.mladina.si/54065/de-facto-legalizacija/, str. 1.

[17] David, The Court’s first ruling on Roma’s access to safe water and sanitation, URL: https://strasbourgobservers.com/2020/04/09/the-courts-first-ruling-on-romas-access-to-safe-water-and-sanitation-in-hudorovic-et-al-v-slovenia-reasons-for-hope-and-worry/, str. 4.

[18] Kovač, Vidiki legalizacije romskih črnih gradenj pred Ustavnim sodiščem (2014), str. 14–15.

[19] Kovič Dine, Sancin, Janko Spreizer, Šumi, Turšič, Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih, URL: https://www.pf.uni-lj.si/media/crp_v5-1920_zakljucno.porocilo.z.rezultatom.5.in.6.pdf,  str. 119.

[20] Prav tam, str. 117–118.

[21] 51. člen URS.

[22] Fajfar, Romi živijo 20 let manj kot ostali Slovenci, URL: https://www.delo.si/novice/slovenija/romi-zivijo-dvajset-let-manj-kot-ostali-slovenci/.

[23] Prav tam.

[24] Nećak Lük, Etnično jezikovna podstat revščine (2020), str. 612.

[25] Fajfar, Romi živijo 20 let manj kot ostali Slovenci, URL: https://www.delo.si/novice/slovenija/romi-zivijo-dvajset-let-manj-kot-ostali-slovenci/.

[26] Kovič Dine, Sancin, Janko Spreizer, Šumi, Turšič, Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih, URL: https://www.pf.uni-lj.si/media/crp_v5-1920_zakljucno.porocilo.z.rezultatom.5.in.6.pdf,  str. 115–117.

[27] Tretji odstavek 57. člena URS.

[28] Kovič Dine, Sancin, Janko Spreizer, Šumi, Turšič, Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih, URL: https://www.pf.uni-lj.si/media/crp_v5-1920_zakljucno.porocilo.z.rezultatom.5.in.6.pdfPrav tam, str. 109.

[29] Vlada Republike Slovenije, NPUR 2021-2030 (2021), str. 15.

[30] Kovič Dine, Sancin, Janko Spreizer, Šumi, Turšič, Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih, URL: https://www.pf.uni-lj.si/media/crp_v5-1920_zakljucno.porocilo.z.rezultatom.5.in.6.pdf, str. 109.

[31] Turin, Romom v Sloveniji nista zagotovljeni pravici do ustreznega bivališča in vode (2011), str. 6.

[32] Kovič Dine, Sancin, Janko Spreizer, Šumi, Turšič, Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih, URL: https://www.pf.uni-lj.si/media/crp_v5-1920_zakljucno.porocilo.z.rezultatom.5.in.6.pdf,  str. 89–90.

[33] Bešter, Medvešek, Pirc, Poročilo in evalvacija programov Romski izobraževalni inkubator in Romski pomočnik, URL: http://www.inv.si/DocDir/Publikacije-PDF/Raziskovalna%20porocila/2015/Evalvacija%20programa%20RII%20in%20RP_zaklju%C4%8Dno%20poro%C4%8Dilo_za%20tisk.pdf, str. 55–56 .

[34] Kovič Dine, Sancin, Janko Spreizer, Šumi, Turšič, Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih, URL: https://www.pf.uni-lj.si/media/crp_v5-1920_zakljucno.porocilo.z.rezultatom.5.in.6.pdf,  str. 109.

[35] Bešter, Medvešek, Pirc, Poročilo in evalvacija programov Romski izobraževalni inkubator in Romski pomočnik, URL: http://www.inv.si/DocDir/Publikacije-PDF/Raziskovalna%20porocila/2015/Evalvacija%20programa%20RII%20in%20RP_zaklju%C4%8Dno%20poro%C4%8Dilo_za%20tisk.pdf, str. 50.

[36] Novak, Poročilo skupne usmerjene razprave »Skupaj smo uspešnejši: Prisilne poroke romskih otrok«, URL: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UN/SIFOROMA-3/4_Porocilo_Prisilne-poroke-romskih-otrok_23.4.19.pdf, str. 2.

[37] GREVIO, GREVIO’s (Baseline) Evaluation Report Slovenia, URL: https://rm.coe.int/first-baseline-report-on-slovenia/1680a4208b, str. 53–54.

[38] Nećak Lük, Etnično jezikovna podstat revščine (2020), str. 612.

[39] Kovič Dine, Sancin, Janko Spreizer, Šumi, Turšič, Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih, URL: https://www.pf.uni-lj.si/media/crp_v5-1920_zakljucno.porocilo.z.rezultatom.5.in.6.pdf, str. 113.

[40] Kuhelj, Kršitev pravice do enakopravnega izobraževanja Romov – ESČP (2012), str. 10.

[41] Prav tam, str. 7–9 .

[42] Prav tam, str. 6–7.

[43] 66. člen URS.

[44] Štubler, ZAPOSLOVANJE ROMOV Z VIDIKA NOVOMEŠKIH PODJETIJ (2014), str. 18.

[45] Pirc, Bešter, Dejavniki, ki vplivajo na vključenost in uspešnost Romov v izobraževalnem procesu, kot jih zaznavajo predstavniki izobraževalnih institucij in drugih organizacij, URL: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/SRI/Romi/projekt-1703-CRP-DS-4-Dejavniki-kot-menijo-institucije_koncno-porocilo.pdf, str. 10.

[46] Nećak Lük, Etnično jezikovna podstat revščine (2020), str. 60.

[47] Vlada Republike Slovenije, NPUR 2021-2030 (2021), str. 31.

[48] Kovič Dine, Sancin, Janko Spreizer, Šumi, Turšič, Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih, URL: https://www.pf.uni-lj.si/media/crp_v5-1920_zakljucno.porocilo.z.rezultatom.5.in.6.pdf,  str. 114

[49] Bešter, Medvešek, Pirc, Bešter, Medvešek, Pirc, Poročilo in evalvacija programov Romski izobraževalni inkubator in Romski pomočnik, URL: http://www.inv.si/DocDir/Publikacije-PDF/Raziskovalna%20porocila/2015/Evalvacija%20programa%20RII%20in%20RP_zaklju%C4%8Dno%20poro%C4%8Dilo_za%20tisk.pdf, str. 56.

[50] Štubler, ZAPOSLOVANJE ROMOV Z VIDIKA NOVOMEŠKIH PODJETIJ (2014), str. 17.

[51]Kovič Dine, Sancin, Janko Spreizer, Šumi, Turšič, Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih, URL: https://www.pf.uni-lj.si/media/crp_v5-1920_zakljucno.porocilo.z.rezultatom.5.in.6.pdf, str. 114.

[52] Prav tam.

[53] Mirovni inštitut, Letna evalvacija uresničevanja Nacionalnega programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2017–2021, URL: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UN/SIFOROMA-3/Letna-evalvacija-uresnicevanja-NPUR-2017-2021.pdf, str. 37.

[54] Kovič Dine, Sancin, Janko Spreizer, Šumi, Turšič, Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih, URL: https://www.pf.uni-lj.si/media/crp_v5-1920_zakljucno.porocilo.z.rezultatom.5.in.6.pdf,  str. 115.

[55] Vlada Republike Slovenije, NPUR 2017–2021 (2017), str. 4.

[56] Kovič Dine, Sancin, Janko Spreizer, Šumi, Turšič, Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih, URL: https://www.pf.uni-lj.si/media/crp_v5-1920_zakljucno.porocilo.z.rezultatom.5.in.6.pdf,  str. 108.

[57] Council of Europe/European Court of Human Rights: Guide on the case-law of the Convention – Social rights, URL:  https://www.echr.coe.int/documents/d/echr/Guide_Social_rights_ENG, str. 61.