Bikoborbe – varovanje kulturne dediščine ali prekomeren poseg v pravice živali?
Avtorica: Martina Sfiligoj*
Izvleček: Bikoborbe predstavljajo tradicijo, globoko zakoreninjeno v kulturno dediščino nekaterih držav, kot sta Španija in Mehika, hkrati pa se soočajo z naraščajočimi izzivi s strani zagovornikov pravic živali. Članek analizira pravno in etično napetost med ohranjanjem kulturne dediščine ter vedno večjim priznanjem pravic živali v mednarodnem in evropskem pravu. Obravnava primere državnih ureditev in potencialnih zakonodajnih sprememb, ki bi omogočile uravnoteženje teh nasprotujočih si interesov.
Ključne besede: bikoborbe, kulturna dediščina, pravice živali, etika in dobrobit živali, UNESCO, pravo Evropske unije
Bikoborbe so pogosto opredeljene kot »umetnost spopadanja z bikom«, umetnost, izražena v preciznih, spretnih, elegantnih gibih matadorja, s katerimi izziva bika na dvoboj za življenje ali smrt. Celoten proces simbolizira pogum, spretnost, plemenitost ter dualnost človeka in živali, hkrati pa predstavlja edinstveno manifestacijo kulturne dediščine, ljudske pripadnosti in tradicije, ki seže globoko v preteklost.
Kljub temu da v določenih državah (npr. Španija, Francija, Mehika)[1] bikoborbe predstavljajo globoko zakoreninjeno tradicijo in kulturno dediščino, niso povsem neomejene. V mednarodnem pravu in pravu Evropske unije v ospredje prodirajo t.i. pravice živali[2] (angl. animal rights), ki implicitno omejujejo prakso izvajanja bikoborb oz. si prizadevajo za prepoved njihovega izvajanja.[3] Vprašanja, ki se na tem mestu postavljajo, so številna, npr. ali pravica do ohranjanja kulturne dediščine lahko sobiva s pravicami živali; ali obstajajo pravni akti, ki bi urejali tovrsten konflikt pravic za primer bikoborb; kako se bo spreminjala pravna regulacija s strani posameznih držav v prihodnosti. Namen članka je izpostaviti določene pravne ter etične argumente za in proti regulaciji bikoborb z vidika omenjenih pravic, sklicujoč na obstoječo zakonodajo in relevantno sodno prakso ter se opredeliti do potencialnih sprememb in izboljšav.
Zgodovinski in kulturni izvor
Za razumevanje inkorporacije bikoborb v kulturno dediščino posameznih držav je smiselno narediti kratek pregled nad zgodovinskim in kulturnim izvorom. Bikoborbe so se v svoji primarni obliki boja med človekom in bikom razvile v starem Rimu, s širitvijo rimskega imperija pa prenesle na iberski polotok in nekoliko kasneje v južne predele Francije. V Latinsko Ameriške države so se razširile v 15. stoletju, v času španske kolonizacije. Sodobne oblike bikoborb so se v Španiji razvile v začetku 18. stoletja, ko je Francisco Romero, pomemben matador iz Ronde, v bikoborbo uvedel uporabo posebnega meča (špa. el estoque) in znamenitega rdečega blaga (špa. la muleta). Takšne oblike bikoborb z manjšimi variacijami glede na lokalne tradicije posameznih držav in regij poznamo še danes.[4]
Več stoletij trajajoča tradicija je vplivala tudi na kulturni aspekt bikoborb. Postale so praksa posameznih držav, globoko vpletena v kulturno identiteto in kolektivno zavest družbe.[5] Posledica tega je oteženo prizadevanje za prepoved izvajanja bikoborb ali inkorporacijo pravic, povezanih z živalmi, v nacionalne zakonodaje.
Varstvo kulturne dediščine
Najmočnejši argument za ohranjanje prakse bikoborb je povezan z varstvom kulturne dediščine. Ker v mednarodnem pravu in pravu Evropske unije (v nadaljevanju: EU) ni sprejetih pravnih aktov, ki bi nudili neposredno povezavo med njima, zagovorniki svoja prepričanja opirajo na pravne akte, ki eksplicitno varujejo tradicijo in kulturno dediščino držav.
UNESCO Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine je mednarodni pravni akt, na podlagi katerega UNESCO vodi seznam nesnovne kulturne dediščine, ki je zaščitena v posamezni državi.[6] Prizadevanja za vključitev bikoborb na seznam se v zadnjih letih povečujejo, vendar do tega še ni prišlo ravno zaradi pritiska zagovornikov pravic živali in debat v širši javnosti. Leta 2020 je npr. Španija vložila vlogo za uvrstitev bikoborb na seznam kulturne dediščine, ki jo je potrebno nujno zavarovati. Vloga je bila s strani UNESCA zavrnjena.[7]
Primarno pravo EU na področju kulturne dediščine predvideva komplementarno pristojnost Unije, torej lahko ta posreduje samo zaradi podpore, uskladitve ali dopolnitve ukrepov držav članic. Pogodba o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU) v 167. členu določa, da si EU prizadeva za izboljševanje poznavanja in razširjanja kulture evropskih narodov ter ohranjanje in varstvo kulturne dediščine evropskega pomena.[8] Podobno 22. člen Listine EU o temeljnih pravicah določa, da Unija spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost.[9]
Državam torej ostaja velik manevrski prostor pri regulaciji bikoborb v okviru nacionalne zakonodaje. Najboljši primer ponazarja pravna ureditev Španije, ki je leta 2013 sprejela zakon[10], s katerim je formalno razglasila bikoborbe kot del njihove kolektivne identitete in upravičila ohranitev tega običaja oz. tradicije. Pomen bikoborb kot španske kulturne dediščine je dodatno podkrepilo tudi špansko Ustavno sodišče v odmevni odločitvi leta 2016[11], ko je za protiustavno razglasilo prepoved izvajanja bikoborb v Kataloniji iz leta 2010.[12]
Francoska ureditev je nekoliko drugačna, in sicer bikoborbe predvideva kot izjemo od uporabe 521. člena francoskega kazenskega zakonika, ki kaznuje mučenje in zlorabo živali. Izjema je predvidena za bikoborbe, ki predstavljajo »neprekinjeno lokalno tradicijo«.[13] Leta 2012 je francosko Ustavno sodišče potrdilo zaščito kulturne dediščine kot legitimen razlog za izjemo od nacionalne zakonodaje, ki prepoveduje krutost do živali, in utrdilo pravni status bikoborb kot kulturnega fenomena.[14]
Poseg v pravice živali
Pravice živali pridobivajo na globalni ravni vse večji pomen, saj se zavest o etičnem ravnanju z živalmi širi med širšo javnostjo in zakonodajalci. Trend odraža spreminjajočo se družbeno zavest, ki vse bolj prepoznava živali kot čuteča bitja, sposobna doživljati veselje, bolečino in trpljenje, njihove pravice pa kot splošna pravna načela, obravnavana skozi prizmo gospodarskih interesov, pragmatičnih potreb in navsezadnje kulturnih tradicij.[15] Čeprav ne obstajajo pravni akti, ki bi neposredno prepovedovali ali omejevali bikoborbe z vidika pravic živali, obstajajo številni mednarodni in evropski dokumenti, ki posredno vplivajo na izvajanje te prakse, saj prispevajo k večji ozaveščenosti javnosti, krepitvi etičnih standardov obravnave živali in posledično spremembe zakonodaj posameznih držav, ki uvajajo strožje režime.
Svetovna deklaracija o pravicah živali (angl. Universal Declaration of Animal Rights)[16] poudarja pravice živali do življenja in zaščite pred trpljenjem, njena načela pa so kljub svoji nezavezujoči pravni naravi vključena v zakonodajo marsikaterih držav.[17] Podobno tudi 13. člen PDEU določa, da morajo EU in države članice pri oblikovanju in izvajanju politike na področjih, kot so kmetijstvo, ribištvo, promet in notranji trg, upoštevati zahteve glede dobrega počutja živali kot čutečih bitij.[18] Sekundarno pravo EU vključuje vrsto aktov, ki se nanašajo na dobrobit živali (npr. Uredba Sveta o zaščiti živali pri usmrtitvi, Direktiva o zaščiti rejnih živali), ki iz svoje uporabe implicitno izključujejo bikoborbe.[19] Podobne akte najdemo tudi na ravni Sveta Evrope (npr. Evropska konvencija za zaščito živali v vzrejne namene).[20]
Pomen pravic živali spodbuja tudi formiranje različnih skupin oz. organizacij, ki si prizadevajo za omejitve in prepovedi bikoborb z ozaveščanjem javnosti o nehumanih vidikih tovrstne prakse ter pritiskom na zakonodajalce. Najbolj znana primera sta CAS International (orig. Comité Anti Stierenvechten), ki s svojimi dejavnostmi neposredno naslavlja EU ter vlade posameznih držav[21], in PETA (angl. People for the Ethical Treatment of Animals).
Premik v regulaciji bikoborb z vidika pravic živali prikazuje najnovejša zakonodaja Kolumbije. 22. julija 2024 je kongres sprejel nov zakon[22], s katerim je prepovedal izvajanje bikoborb na celotnem ozemlju z namenom spodbujati kulturno preobrazbo, ki temelji na prepoznavanju in spoštovanju življenja živali. Zakon med drugim vključuje triletni prehodni model za postopno opustitev bikoborb in oblikovanje načrta za preureditev aren v javni lasti za kulturne, rekreacijske in podobne namene.[23]
Prihodnje usmeritve in regulacija
Precep med nasprotujočima si interesoma pravice do ohranjanja kulturne dediščine in vse močnejši zahtevi po spoštovanju pravic živali kliče po njuni uravnoteženosti. Eden ključnih izzivov nacionalnih zakonodajalcev predstavlja vprašanje, v kolikšni meri je mogoče združiti spoštovanje obojega. Španija je proti koncu preteklega leta sprejela prvi zakon[24], ki specifično varuje dobrobit živali, hkrati pa izključuje bikoborbe kot kulturno dediščino.[25] Dober primer predstavlja tudi Mehika, kjer je bilo izvajanje bikoborb v glavnem mestu Ciudad de México leta 2022 prepovedano, v začetku letošnjega leta pa je mehiško Vrhovno sodišče odločitev spremenilo in s tem zopet povečalo nestrinjanje med zagovorniki in nasprotniki bikoborb.[26]
Poleg tega bi države morale upoštevati tudi javno mnenje in družbena pričakovanja. Najnovejše raziskave s strani CAS[27] v Evropi jasno prikazujejo, da splošna javnost v 77% nasprotuje bikoborbam zaradi povzročanja prekomernega trpljenja bikom[28], znana pa so tudi nasprotovanja visokim subvencijam s strani EU, namenjenih med drugim tudi kmetijam, ki vzrejajo bike za namen izvajanja bikoborb.[29]
Smiselno bi bilo okrepiti tudi vlogo mednarodnih in regionalnih organizacij (Združeni narodi, EU, Svet Evrope ipd.) z namenom zagotovitve enotnih standardov in smernic, ki bi jih države morale upoštevati pri urejanju tovrstnih praks. Ker EU dopušča izjeme v primeru tradicij in kulturnih praks (npr. Direktiva o zaščiti rejnih živali), so posledično državne ureditve fragmentirane in neenotne.
Pomembno je tudi, da se zakonodajalci zavedajo, da kulturni običaji in tradicije niso nujno statični in se lahko prilagajajo vrednotam in normam sodobne družbe. Prihodnje ureditve bi lahko vključevale postopno odpravo bikoborb ali pa prehod na kompromisne oblike praks, kot je na primer vidno na Portugalskem, kjer so bikoborbe dovoljene s to specifiko, da bika na koncu prireditve ne ubijejo.[30]
Sklep
Naslovno vprašanje, tj. ali gre pri bikoborbah za varovanje kulturne dediščine ali prekomeren poseg v pravice živali, postavlja pred zakonodajalce posameznih držav in družbo zahtevno nalogo iskanja ustreznega ravnotežja. Kljub globoki zasidranosti bikoborb v zgodovino in kulturo številnih držav narašča zavedanje o pravicah živali, kar sili k prilagoditvi te prakse. Navedeni primeri prikazujejo raznolike pristope, ki jih države trenutno sprejemajo, in možnost postopne preobrazbe bikoborb, ključnega pomena pa ostaja pripravljenost nacionalnih zakonodajalcev za kompromis. Vprašanje pravnega reguliranja bikoborb tako trenutno ostaja kompleksen izziv v domeni nacionalne presoje, ki poleg pravnih zahteva tudi družbene spremembe ob hkratnem omogočanju trajnostne rešitve, skladne z razvojem sodobne družbe.
Seznam literature:
Bracho-Fuenmayor, Pedro Luis in Del Solar-Duarte, Nicolas: Bullfights, Advances or Setbacks? A Global and Local Perspective, from Animal Law. Preprints 2024, URL: https://www.preprints.org/manuscript/202407.1669/v1 (pridobljeno 31. 8. 2024)
CAS International: About CAS International, URL: https://www.stieren.net/en-gb/about-cas-international/ (pridobljeno 31. 8. 2024)
CAS International: Majority of people in European bullfighting countries against the harmful tradition, URL: https://www.stieren.net/en-gb/majority-of-people-in-european-bullfighting-countries-against-the-harmful-tradition/ (pridobljeno 1. 9. 2024)
Conrad, Barnaby: Bullfighting spectacle, Britannica, URL: https://www.britannica.com/sports/bullfighting/History (pridobljeno: 27. 8. 2024)
Darlim, Selena: Animal Rights Movement: Understanding When and Why It Started, Animal Charity Evaluators, URL: https://animalcharityevaluators.org/blog/animal-rights-movement/ (pridobljeno 27. 8. 2024)
Fluckiger, Saskia: Huge News! UNESCO Refuses to Include Bullfighting on Cultural Heritage List, PETA UK, URL: https://www.peta.org.uk/blog/unesco-bullfighting/ (pridobljeno: 28. 8. 2024)
Lorca Antonio: Spain’s Constitutional Court overturns Catalan ban on bullfighting, EL PAIS, URL: https://english.elpais.com/elpais/2016/10/20/inenglish/1476967102_448261.html# (pridobljeno 28. 8. 2024)
MMC RTV SLO: V Ciudádu de Méxicu protesti zaradi vrnitve bikoborb. Bo izveden referendum?, URL: https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/v-ciudadu-de-mexicu-protesti-zaradi-vrnitve-bikoborb-bo-izveden-referendum/696498 (pridobljeno 1. 9. 2024)
The Associated Press: A new Spanish law strenghtens animal rights but exempts bullfights and hunting with dogs, URL: https://apnews.com/article/spain-animal-welfare-rights-bullfights-hunting-dogs-bb83811878df4e6017bffbaa95c6a43f (pridobljeno 1. 9. 2024)
The Guardian: Bullfighting still benefits from millions of euros a year in EU farming subsidies, URL: https://www.theguardian.com/environment/2022/mar/18/bullfighting-still-benefits-from-millions-of-euros-a-year-in-eu-farming-subsidies
Vega, Angie: Legal Framework of Bullfighting and Societal Context in Colombia, Animal Legal & Historical Center, URL: https://www.animallaw.info/article/legal-framework-bullfighting-and-societal-context-colombia (pridobljeno 31. 8. 2024)
VOA News: French High Court Clears Way for More Bullfights, URL: https://www.voanews.com/a/french-court-clears-way-for-more-bullfighting/1512422.html (pridobljeno 28. 8. 2024)
*Študentka dodatnega leta I. stopnje Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
[1] Polega naštetih držav je izvajanje bikoborb dovoljeno še v naslednjih državah: Portugalska, Venezuela, Peru, Ekvador.
[2] Gre za širši pojem, ki poleg prepovedi uporabe živali za namene izvajanja kulturnih, športnih in podobnih prireditev zajema splošna načela prepovedi uporabe živali za znanstvene namene, prehrano ipd.
[3] Darlim, Animal Rights Movement: Understanding When and Why It Started, URL: https://animalcharityevaluators.org/blog/animal-rights-movement/ .
[4] Conrad, Bullfighting spectacle, URL: https://www.britannica.com/sports/bullfighting/History .
[5] Dober primer predstavlja Španija, kjer so bikoborbe po državi že od 20. stoletja poznane kot »la fiesta nacional«.
[6] Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (UNESCO), 2003.
[7] Fluckiger, Huge News! UNESCO Refuses to Include Bullfighting on Cultural Heritage List, URL: https://www.peta.org.uk/blog/unesco-bullfighting/ .
[8] 167. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
[9] 22. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina EU o temeljnih pravicah).
[10] Zakon o regulaciji bikoborb kot kulturne dediščine, «BOE» št. 272, z dne 13. november 2013 (orig. Ley 18/2013, de 12 de noviembre, para la regulación de la Tauromaquia como patrimonio cultural, «BOE» núm. 272, de 13/11/2013), URL: https://www.boe.es/buscar/act.php?id=BOE-A-2013-11837 .
[11] Odločba Ustavnega sodišča Španije št. 177/2016, z dne 20. oktober 2016 (orig. Tribunal Constitucional de España, Sentencia 177/2016, de 20 de octubre de 2016), URL: https://www.boe.es/diario_boe/txt.php?id=BOE-A-2016-11124 .
[12] Lorca, Spain’s Constitutional Court overturns Catalan ban on bullfighting, URL: https://english.elpais.com/elpais/2016/10/20/inenglish/1476967102_448261.html# .
[13] 521. člen francoskega kazenskega zakonika (orig. Code pénal), URL: https://www.legifrance.gouv.fr/codes/texte_lc/LEGITEXT000006070719/ .
[14] VOA News, French High Court Clears Way for More Bullfights, URL: https://www.voanews.com/a/french-court-clears-way-for-more-bullfighting/1512422.html .
[15] Darlim, Animal Rights Movement: Understanding When and Why It Started, URL: https://animalcharityevaluators.org/blog/animal-rights-movement/ .
[16] Svetovna deklaracija o pravicah živali (UNESCO), 1978.
[17] Bracho-Fuenmayor, Del Solar-Duarte, Bullfights, advances or setbacks? A global and local perspective, from animal law, URL: https://www.preprints.org/manuscript/202407.1669/v1 , str. 6.
[18] 13. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
[19] 1. člen Uredbe Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi, 1. člen Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali.
[20] Evropska konvencija za zaščito živali v vzrejne namene (Svet Evrope), 1978.
[21] CAS International, About CAS International, URL: https://www.stieren.net/en-gb/about-cas-international/ .
[22] Zakon št. 2385, 2024 (orig. Ley 2385 de 2024 Congreso de la República de Colombia), URL: https://www.alcaldiabogota.gov.co/sisjur/normas/Norma1.jsp?i=157899 .
[23] Vega, Legal Framework of Bullfighting and Societal Context in Colombia, URL: https://www.animallaw.info/article/legal-framework-bullfighting-and-societal-context-colombia .
[24] Zakon o zaščiti pravic in dobrobiti živali, «BOE» št. 75, z dne 29 . marca 2023 (orig. Ley 7/2023, de 28 de marzo, de protección de los derechos y el bienestar de los animales, «BOE» núm. 75, de 29 de marzo de 2023), URL: https://www.boe.es/buscar/doc.php?id=BOE-A-2023-7936 .
[25] The Associated Press, A new Spanish law strenghtens animal rights but exempts bullfights and hunting with dogs, URL: https://apnews.com/article/spain-animal-welfare-rights-bullfights-hunting-dogs-bb83811878df4e6017bffbaa95c6a43f .
[26] MMC RTV SLO, V Ciudádu de Méxicu protesti zaradi vrnitve bikoborb. Bo izveden referendum?, URL: https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/v-ciudadu-de-mexicu-protesti-zaradi-vrnitve-bikoborb-bo-izveden-referendum/696498 .
[27] marec, april 2024.
[28] CAS International, Majority of people in European bullfighting countries against the harmful tradition, URL: https://www.stieren.net/en-gb/majority-of-people-in-european-bullfighting-countries-against-the-harmful-tradition/ .
[29] The Guardian, Bullfighting still benefits from millions of euros a year in EU farming subsidies, URL: https://www.theguardian.com/environment/2022/mar/18/bullfighting-still-benefits-from-millions-of-euros-a-year-in-eu-farming-subsidies .
[30] Bracho-Fuenmayor, Del Solar-Duarte, Bullfights, advances or setbacks? A global and local perspective, from animal law, URL: https://www.preprints.org/manuscript/202407.1669/v1 , str. 5.
