V prispevku so objavljeni odgovori na vprašanja, ki so nam jih študetni Pravne fakultete v Ljubljani zastavili v okviru projekta “Pamfilovi nasveti za študij prava”.
Načelo vzajemnega priznavanja skozi zadevo Melloni, doktrino Solange in zadevi Taricco
Načelo vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb v pravni red EU in držav članic vpeljuje logiko samodejnega priznavanja tujih sodb in sodnih odločb. Načelo, ki je sprva predstavljalo enostavno rešitev za zagotovitev lažjega pravosodnega sodelovanja držav članic v kazenskih in civilnih področjih, je hitro trčilo v oviro različnih standardov pravne varnosti posameznih držav članic, zaradi česar ga je bila EU prisiljena reševati z vzpostavitvijo skupnih minimalnih standardov EU, ki jih morajo države članice skladno z načelom primarnosti prednostno upoštevati. Pri tem se načelo vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb ter uporaba skupnih minimalnih standardov EU vseskozi razvija ter dobiva nove razsežnosti tudi preko sodne prakse SEU v zadevah »Melloni«, »Taricco I« in »Taricco II« ter skozi doktrino »Solange«, ki jo je razvilo nemško zvezno ustavno sodišče.
O vladavini prava danes
Pravna država in uveljavljanje načela vladavine prava je v našem času tudi izjemno pomembna razvojna naloga. Če želimo v resnici doseči nove ravni gospodarske, socialne in politične razvitosti, moramo zagotoviti znatno boljše uresničevanje vladavine prava, oziroma z drugimi besedami pravna država mora delovati v polni meri.
NEoDEMOKRATIČNOsti!
Na svetu obstaja več vrst družbene organiziranosti, to besedilo pa se bo poskušalo osredotočiti predvsem na medsebojno (ne)ujemanje med demokratičnim političnim sistemom in kapitalističnim (neoliberalnim) ekonomskim sistemom ter na vprašanje njune skupne prihodnosti.
Vrniti državo ljudem - demokratično ali učinkovito?
Strpnost do kolaborantov, članov izvensodnih senatov, revizorjev zgodovine, zunajživljenskih skupnosti, udbomafijcev, totalitarnih deviantnežev, omrežij (navadno local area), da, in celo do avtorjev sodniškega coup d' etat, nosilcev indemnitet in procesnih imunitet, konvertitov, hereziarhov, tistih, ki so nas neprijetno presenetili, onih, od katerih imamo lepljive prste, in tistih, ki v svojih pritrdilnih mnenjih vzbujajo občutek, da navajajo razloge, ki nas napeljujejo na misel, da bi njihova mnenja lahko bila tudi odklonilna ... Vseh. Politikantstvu v tej državi res ni videti meje.
Debakel dobe dela
Po diplomi sta na voljo dve osnovni možnosti in sicer pridobivanje dohodkov ali pa nadaljevanje z nepridobitnim načinom življenja. V skladu s klasičnimi učbeniki politične ekonomije se dohodki lahko pridobivajo na račun kapitala, zemlje ali (zagotovo najslabše možnosti) dela, po prof. Bajtu in prof. Štiblarju pride v poštev tudi podjetništvo, medtem ko ni najbolj verjetno, da univerzitetni diplomirani pravnik postane izumitelj, četudi ni povsem izključeno.
Magna Carta 1215, slavna določba 39 in vloga pravnikov pri konstrukciji družbene realnosti v službi politike
»Svobodnega človeka ne bomo prijeli, zaprli, mu odvzeli premoženja, izobčili, izgnali ali ga kako drugače uničili ali postopali zoper njega, razen na podlagi zakonite sodbe njemu enakih ali po pravu dežele.«
Magna Carta 1215, določba 39
Sistem, ki še vedno prezira temnopolte
Rasno razlikovanje je dejanje s katerim je določena rasa ljudi postavljena v slabši položaj, hkrati pa pomeni, da si druga skupina ustvari nek boljši, privilegiran status. Čeprav mnogi rasizem dojemajo kot družbeni pojav preteklosti, lahko številni protesti v okviru gibanja Black lives matter služijo kot dokaz, da gre za nerešeno vprašanje, katerega obstoj mnogi zanikajo.
Volja do nemoči, anonimna izpoved faliranega študenta
Ko se tako brezciljno premikam iz bifeja do bifeja in medtem razmišljam, kam naj se zvečer zavlečem, se dostikrat vprašam, kaj me je pripeljalo v takšno brezizhodno situacijo. Sem nekdanji študent prava, perspektiven srednješolec z dobrim povprečjem, zdaj pa del neznanske armade brezposelnih.
Informacije javnega značaja in varstvo osebnih podatkov
Pravica do informacij javnega značaja in varstvo osebnih podatkov sta v sodobni informacijski družbi temeljni človekovi pravici. Kljub njunemu medsebojnemu dopolnjevanju v smislu nadzora družbe nad državno oblastjo, pa med njima obstaja potencialen konflikt. V članku se bom poleg predstavitve obeh pravic osredotočila predvsem na poskuse reševanja konflikta v aktualni zakonodaji ter predstavila nekaj zanimivejših primerov iz prakse.
Zakaj študiram pravo
Odgovor na vprašanje zakaj študiram pravo, ki se seveda zastavlja v prvi vrsti študentom pravne fakultete, je mogoče podati le v okviru ustrezne znanstvene tipologije. V prispevku so zato predstavljeni nekateri karakterno - tipološki vzorci, na podlagi katerih je mogoče izgraditi diferenciran pristop k vzpostavitvi motivacije za pravni študij.
Pozabljeno zgodovinsko izročilo
Verjetno bi danes na svetu le težko našli univerzo ali državo, v kateri se v zvezi s pravnim študijem ne bi srečevali s povsem načelnimi problemi. Podobno kot druge discipline, tako je tudi študij prava prišel do točke, na kateri se je treba opredeliti, ne toliko glede njegove konkretne, kot glede njegove načelne vsebine. Ob nenehnem naraščanju količine normativni aktov, ob širjenju sodne prakse in ob vse bolj poglobljenem primerjalnopravnem znanju, se z vse večjo ostrino zastavlja vprašanje, kako naj izgleda pravni študij in kaj naj bo njegov predmet.
Vloga pravnikov v družbi prihodnosti
Napredki v tehnologiji, kot je umetna inteligenca, omogočajo sodobni programski opremi, da pregleduje pravne dokumente, izboljšuje komunikacijo ter poišče ustrezno sodno prakso za odvetnike.Tako je po nekaterih ocenah že danes mogoče kar 22% odvetniškega dela. V prihodnosti pa se bodo algoritmi razvili do te mere, da obstaja v naslednjih 20 letih kar 94% verjetnost, da bodo strokovne sodelavce v odvetniških pisarnah zamenjali računalniki.
Intervju s prof. dr. Janezom Kranjcem ob stoletnici Pravne fakultete v Ljubljani
Ko govorimo o kulturi, vidimo, da ne obstaja samo pravna kultura, ampak tudi širša kultura in prav ta širša kultura mora biti podlaga pravne kulture. Zato je potrebno, da se pravniki ljubiteljsko ukvarjajo še s čim drugim, da iščejo neko širšo obliko kulturnega udejstvovanja, saj to spodbuja ustvarjalnost tudi na področju pravnega dela. Ni naključje, da so bili Prešeren, Goethe in Gradnik pesniki, da smo imeli med pravniki komponiste, slikarje ipd. To je odraz ustvarjalnosti in pravo je ustvarjalen poklic. Iskanje pravnih rešitev je ustvarjalno delo. Menim, da je naša dolžnost na fakulteti tudi v tem, da ljudi širše izobrazimo in jim posredujemo omiko. Zato sem se npr. ukvarjal s pravom in filmom, ki pa je zaradi pojemanja zanimanja žal zamrlo.
Pravnik – med varuhom preteklosti in soustvarjalcem prihodnosti
Človeški razvoj je vselej razpet med inovativnostjo ter varstvom pred samim sabo. Temu konfliktu ustrezata tudi temeljni socialni funkciji prava: inovacijska ter stabilizacijska funkcija. Inovacijska funkcija pojmuje pravo kot dejavnik družbenih sprememb, ki tako kot znanost s svojo naprednostjo povzroča »premik v glavah« množic. Stabilizacijska funkcija pa pravo razume predvsem kot sredstvo socialne kontrole, družbenega nadzora in razreševanja konfliktov ter kot tako zagotavlja določeno stabilnost.
O nekaterih pojmih s področja upravnega prava
Številni pojmi, s katerimi se pravniki srečujemo, v zakonodaji pogosto nimajo jasne opredelitve. Navedeno je značilno tudi za področje upravnega prava, ki zajema mnoštvo različnih pravnih institutov, pri opredeljevanju katerih nemalokrat niti teorija in sodna praksa nista enotni. Gre namreč za izjemno živo in ves čas spreminjajoče se področje, na razvoj katerega pomembno vpliva tudi pravo EU, ki pogosto nekaterim, sicer že uveljavljenim pojmom, daje nekoliko drugačen pomen. Namen tega kratkega prispevka je pojasniti nekaj najbolj tipičnih institutov ter pojmov s širšega področja upravnega prava in predstaviti nekatere dileme, ki se v zvezi z njimi pojavljajo.
Intervju z as. dr. Karmen Lutman ob stoletnici Pravne fakultete v Ljubljani
Ob opisu LLM študija ne morem mimo anekdote, ki se je zgodila v pustnem času. Prof. Wagner je namreč v pustnem času na predavanje prišel oblečen v pustnega kralja, njegovi asistenti, pa so našemljeni v pomočnike delili sladkarije. Tudi pregovorno togi nemški akademski svet torej ni imun na radoživo karnevalsko vzdušje. Tudi sicer ima Berlin precej sproščenosti v sebi, zaradi česar deluje kot nekakšna oaza znotraj Nemčije, v kateri je človek sproščen in produktiven.
Vloga pravnikov v družbi prihodnosti
Znanstvenofantastični roman Georgea Orwella z naslovom “1984”, ki je izšel leta 1949, opisuje družbo prihodnosti, kot družbo, osredotočeno na nadzor uma, zatiranje individualnosti in pod popolnim nadzorom Velikega brata. Z razvojem informacijske tehnologije in vzponom podjetij, kot so Google in Facebook, ki so zmožna množične obdelave in shranjevanja najrazličnejših podatkov, Orwellova zamisel družbe ni več zgolj znanstvena fantastika, temveč realnost.