Intervju s prof. dr. Petrom Grilcem ob stoletnici Pravne fakultete v Ljubljani

Intervju s prof. dr. Petrom Grilcem ob stoletnici Pravne fakultete v Ljubljani

več avtorjev
Stoletnica PF

Poslušam veliko žanrov. Oče, muzikolog, je doma vrtel predvsem klasiko, kasneje je bilo treba skozi vse razvojne faze povprečnega mladostnika, od srednješolskih, danes že antologijiskih rock bendov in komadov, glasbe drugih zvrsti do punka, čeprav ne takšnega, kot so polikani Green Day, temveč tistega, ko so bandi podivjano noreli po odru in kdaj butnili z glavo ob tla. (smeh) Obvezno smo bili na vseh jazz festivalih v Križankah, veliko po klasičnih filharmoničnih koncertih v Cankarjevem domu, sedaj pa se soprogo poleg vzdrževanja klasične kondicije odpraviva tudi na stadionske koncerte v tujini.

Vloga pravnikov v družbi prihodnosti

Vloga pravnikov v družbi prihodnosti

Tim Horvat

Pravno odločanje se nepovratno širi na tradicionalna področja politike, s tehnologijo pa bi radi odločanje naredili učinkovitejše in manj politično. Kakšna bo torej vloga pravnikov v tej družbi prihodnosti?

Po mojem mnenju je proces judikalizacije politike nepovraten, pravo ne more postati »apolitično«, prav tako ni možno uvesti takšnega algoritma v pravno odločanje, ki bi zadostil kriterijem demokratičnosti. Zato je pomembno, da si pravniki izborimo aktivno in kreativno vlogo v svetu ter za svoja dejanja tudi prevzamemo demokratično odgovornost.

Intervju s prof. dr. Vasilko Sancin ob stoletnici Pravne fakultete v Ljubljani

Intervju s prof. dr. Vasilko Sancin ob stoletnici Pravne fakultete v Ljubljani

več avtorjev
Stoletnica PF

Spomnim se ene smešne zgodbe, ki lepo ponazori, kako kot bruc poslušaš raznorazne zgodbice, kaj se dogaja na izpitu in seveda je večina, praktično vse, izmišljeno. Takrat je bil moj prvi izpit Ustavno pravo, na katerega sem se pripravlja skupaj s še dvema sošolkama iz srednje šole. Ker je bila ena od sošolk na začetku abecede, je imela tudi dan prej ustni izpit. Seveda smo se takoj po njenem izpitu tudi slišale, kako je šlo in kaj se je dogajalo. V luči vseh zgodbic, ki so krožile po Pravni fakulteti, se je tudi ona malce pošalila in rekla, da preprosto prideš v kabinet, profesor zaigra skladbo You can leave your hat on glasbenika Joe Cockerja in ti narediš svoje, nato pa dobiš oceno.

Intervju s prof. dr. Francem Gradom in prof. dr. Igorjem Kaučičem ob stoletnici Pravne fakultete v Ljubljani

Intervju s prof. dr. Francem Gradom in prof. dr. Igorjem Kaučičem ob stoletnici Pravne fakultete v Ljubljani

več avtorjev
Stoletnica PF

Anekdota govori o profesorju, ki ga sam nisem zares poznal, sem pa po njegovi knjigi študiral za pravosodni izpit. To je bil profesor Štempihar iz Kranja in anekdota pripoveduje, da je na fakulteto prihajal v gojzarjih in gorski opravi z nahrbtnikom. Gospe v administraciji so imele tega nekega dne dovolj in so mu za rojstni dan kupile lepo aktovko, da bo hodil naokrog, kot se za profesorja spodobi. Profesor je to aktovko z navdušenjem sprejel in se jim zahvalil, naslednji dan pa je na fakulteto spet prišel z nahrbtnikom na rami. Ko so ga sodelavke z razočaranjem vprašale: »Ja, gospod profesor, kje imate pa aktovko?«, jim je odvrnil: »Ja, v ruzaku vendar.«

Intervju s prof. dr. Matjažem Ambrožem ob stoletnici Pravne fakultete v Ljubljani

Intervju s prof. dr. Matjažem Ambrožem ob stoletnici Pravne fakultete v Ljubljani

več avtorjev
Stoletnica PF

Težko bi rekel, da sem se »odločil« postati profesor. Kot pri drugih stvareh v življenju, je šlo najbrž za mešanico odločitev in naključij. Morda je prispevalo tudi to, da rad razpravljam o stvareh oziroma me zaznamuje nekaj tistega, čemur stvarni ljudje pravijo »nagnjenost k filozofiranju«. Kot vsak poklic, tudi ta prinaša radosti in nadloge, na splošno pa moram reči, da ga imam rad in da sem vesel, da so se stvari obrnile tako, kot so se.

EDI - III. poglavje

Jan Tarman
kratka zgodba

»Veš, da sem ubil Alojza. Želim, da veš, da tega nisem hotel. Rad sem ga imel.« Do sedaj sem se stalno spraševal, zakaj se stari kibertehnik ni poskušal prebiti na streho, kar bi mu lahko rešilo življenje. Zdaj sem vedel. V času ko je bil nenadzorovan ujet v svoji sobi se mu je očitno nekako posrečilo sporočiti, da sem pobegnil iz sistema.

EDI - II. poglavje

Jan Tarman
kratka zgodba

Povedal sem ji vse. Kako sem se priključil na omrežje, opazoval ljudi, vse. Izpustil sem le del, kjer sem opazoval ljudi v njihovih domovih. To je bila moja mala skrivnost. Ostalo pa sem ji priznal brez kakršnega koli izpuščanja.

EDI - I. poglavje

Jan Tarman
kratka zgodba

Pozdravljeni. Ime mi je EDI in sem računalnik. Star sem enajst mesecev, trideset dni, dvanajst ur, dve minuti in triindvajset sekund. Jutri je moj rojstni dan. Pravijo mi, da sem precej zrel za svoja leta, a jaz tega ne morem vedeti, ker ne poznam nobenega drugega računalnika. Morda si mislite, da mora biti moje življenje zaradi tega precej osamljeno. Pa ni.

Epidemija COVID-19 in izbrana vprašanja socialne varnosti: solidarnostna pomoč, zastoj zdravstvenega sistema ter položaj samozaposlenih oseb

as. dr. Luka Mišič
delovno in socialno pravo

Kako lahko 150 eur enkratne solidarnostne pomoči razrešuje socialno-ekonomsko stisko študentov, ki pomoč dejansko potrebujejo (razdeljevalno merilo potreb, namesto zasledovanja kvazi-merila formalne enakosti), ne razumem. Tudi v tem primeru velja, da bi zakonodajalec pri redistribuciji družbenega bogastva moral slediti vsebinskemu merilu enakosti, ter namenu dajatev iz sistema socialnega varstva oziroma dajatvam, ki se le-tem po svoji naravi v bistvenem približujejo.

Izredni ukrepi omejevanja javnega življenja in materialnopravni prekluzivni roki

prof. dr. Miha Juhart
civilno pravo

Z uveljavitvijo izrednih ukrepov, katerih vsebina je omejitev gibanja, obratovanja storitev in delovanja služb, so za posameznike nastopile ovire, ki močno otežujejo možnost uveljavljanja pravic v sodnih postopkih, kar je bistveno za uveljavljanje znotraj materialnopravnih prekluzivnih rokov. Pravna posledica ustavitve teka roka pa je bila uveljavljena skoraj dva tedna kasneje. Zato se postavlja vprašanje, kako uveljavitev izrednih ukrepov vpliva na tiste materialnopravne prekluzivne roke, ki so iztekli v vmesnem času med začetkom učinkovanja izrednih ukrepov omejevanja javnega življenja in uveljavitvijo prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ.

Vpliv izrednih ukrepov zaradi epidemije virusa na najemna razmerja

prof. dr. Miha Juhart
civilno pravo

Zaradi epidemije virusa SARS-CoV-2 so bili sprejeti številni izredni ukrepi, ki pomembno vplivajo na obstoječa pravna razmerja. To še posebej velja za trajajoča pogodbena razmerja, katerih nastanek sega v čas pred uvedbo izrednih ukrepov in katerih dogovorjeni čas trajanja naj bi segal v čas, ko bodo, kot si verjetno vsi želimo, ti izredni ukrepi prenehali veljati. Med trajajočimi pogodbenimi razmerji so še posebej izpostavljena najemna (zakupna) razmerja, saj vsebina nekaterih izrednih ukrepov neposredno učinkuje na pričakovanja, ki so jih imela stranke pri sklepanju teh pogodb. Zato se upravičeno postavljajo vprašanja, ali izredni ukrepi vplivajo na vsebino pravic in obveznosti pogodbenih strank najemne pogodbe.

Joker – Najbolj nevarna stvaritev družbe je človek, ki nima ničesar izgubiti

Iza Senčar
recenzija

Filmska uspešnica Joker kot najdonosnejši film, posnet po stripovski predlogi, vztrajno nadaljuje svoj vzpon po aktualnih lestvicah filmov, prav tako pa prodira v ožji izbor za laskave nagrade kot sta Zlati Globus in Oskarji. Kljub svojemu očitno provokativnemu in nekonvencionalnemu pristopu pa se vsebina filma dotika pomembnih družbenih in kazenskopravnih vprašanj. S svojo ostro in neprizanesljivo pripovedjo hote ali zgolj naključno poziva k ponovni razpravi o vplivu okolja in genetike na razvoj kriminalnega vedenja, o etiologiji kriminologije ter o tem, kako se pravo v svojem bistvu odziva na asocioalno ter abnormalno človeško vedenje, ki skozi celotno zgodovino človeškega razvoja ohranja vlogo hladnega, objektivnega, a vendarle pravičnega razsodnika.

Kolizija med moralnimi pravicami arhitektov in uličnih umetnikov

več avtorjev
avtorsko pravo

Avtorici v prispevku predstavita avtorskopravna vprašanja, ki jih odpira ravnanje uličnega umetnika, ko ta s stvaritvijo grafita poseže v tuje arhitekturno avtorsko delo ter v lastninsko pravico tretjega, hkrati pa s tem povzroči kolizijo dveh pravic – pravice do spoštovanja avtorskega dela uličnega umetnika na eni in enake pravice arhitekta na drugi strani. Ker na zastavljena vprašanja sodna praksa še ni odgovorila, avtorici predstavita svoje stališče o obravnavani tematiki in bralcu ponudita svoje odgovore, ki jih izpeljeta iz določb obstoječe avtorske in odškodninske zakonodaje.

Privatizacija debelosti

Dalija Čebašek
Ekonomska analiza prava

Strokovnjaki debelost označujejo za bolezen današnjega časa, saj ta kot vzrok številnih bolezni predstavlja (pre)veliko obremenitev zdravstvene blagajne. Pri tem se kot pomembna razloga za povečanje števila debelih ljudi omenjata predvsem razvoj družbe blaginje in vzpostavitev univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, ki omogoča, da posameznik stroške zdravljenja prevali na celotno družbo. Zaradi tega se posamezniki odločajo za bolj tvegani življenjski slog (tj. debelost), saj stroške takšnega početja nosi celotna družba – gre za t. i. socializacijo rizika. Namen prispevka je tako opozoriti na (negativne) eksternalije debelosti, problematiko moralnega hazarda in poiskati morebitne rešitve za nadaljnji razvoj zdravstvenih zavarovanj.

Vpliv medijev na EU - dva načina izstopa iz Evropske unije

Maruša Tomc Arko
javna debata

Evropska unija ni nastala zaradi izziva globalizma, ampak zaradi strahu pred uničujočimi vojnami, ki so bile posledice nacionalizmov v prvi polovici 20. stoletja. Na noge je niso postavljali gospodarstveniki, ampak politiki, birokrati in pravniki. Nastajala je vse bolj zapletena in kompleksna nadnacionalna in mednacionalna mreža institucij, ki jo je malokdo razumel ali doživljal kot svojo. Če ljudje svoje nacionalno državno okolje poznamo relativno domače, je okolje Evropske unije za nas največkrat tujina. Pri dojemanju Evropske unije kot tuje tvorbe pa lahko igrajo pomembno vlogo tudi nacionalni mediji, kar bo tudi tematika tega prispevka.

VIII. PRAV(N)A REŠITEV

več avtorjev
tekmovanje

Prav(n)a rešitev je tekmovanje, na katerem se študentje vseh slovenskih pravnih fakultet spopadejo z reševanjem praktičnih primerov s področja civilnega in gospodarskega prava, ki jih pripravijo priznane odvetniške pisarne. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo rekordnih 48 ekip, ki jih je sestavljajo 144 študentov prava iz vse Slovenije. Trend naraščanja števila tekmovalcev tako potrjuje dejstvo, da Prav(n)a rešitev ostaja priljubljeno in priznano tekmovanje, ki teoretično obarvan študij prava dopolnjuje s prakso.

Load More