Kako lahko 150 eur enkratne solidarnostne pomoči razrešuje socialno-ekonomsko stisko študentov, ki pomoč dejansko potrebujejo (razdeljevalno merilo potreb, namesto zasledovanja kvazi-merila formalne enakosti), ne razumem. Tudi v tem primeru velja, da bi zakonodajalec pri redistribuciji družbenega bogastva moral slediti vsebinskemu merilu enakosti, ter namenu dajatev iz sistema socialnega varstva oziroma dajatvam, ki se le-tem po svoji naravi v bistvenem približujejo.