Sistem, ki še vedno prezira temnopolte

Nedavno je bil svet priča nasilni smrti Georga Floyda, ki predstavlja enega zadnjih, odmevnejših primerov policijskega nasilja nad temnopoltim prebivalstvom v Združenih državah Amerike. K razpoznavnosti nasilja je pripomogel posnetek samega dogodka, ki je zaokrožil po spletu in sprožil oster odziv javnosti. Temu tragičnemu dogodku, ki se je zgodil 25. maja v Minneapolisu, je sledil val protestov proti rasizmu in policijskemu nasilju, ki so se začeli v ZDA, nato pa so se razširili po celem svetu.[1] Njihov namen je bil doseči pravico v imenu Georga Floyda in vseh ostalih ljudi, katerih barva kože je bila vzrok za njihovo smrt.[2] Nemalo se jih je odločilo tudi za drugačen pristop in svoj glas razširilo preko spletnih medijev. Ne glede na pristop pa je jasno, da vsi udeleženci tovrstnih gibanj stremijo k istemu cilju, in sicer ozavestiti ostale o prisotnosti rasizma v današnji družbi.

Ko je bil v Ameriki januarja 2008 kljub konkurenci belopoltih kandidatov izvoljen prvi temnopolti predsednik Barack Obama, se je za hip zdelo, da je prišlo do preobrata. Ta zgodovinski dogodek je obudil upanje, da se ameriška družba končno umika od rasnega razlikovanja in da je to vsaj delno premagano. Navdihujoč rezultat volitev je sprva dal vtis, da barva kože ni več ovira za uspeh. Žal pa so te predstave o izbrisu rasnih razlik kmalu zvodenele.[3] Čeprav je bil to vsekakor korak naprej, je rasizem ostal in še vedno obstaja, ne samo v Združenih državah, ampak po vsem svetu. Smrt Floyda pa pri tem predstavlja samo kapljo čez rob, ki je postala iztočnica za vse, ki se zavedajo prisotnosti rasizma, da spregovorijo.

V številnih razpravah, člankih in raziskavah lahko zasledimo pojem »white privilege«, ki bi ga v  slovenščino lahko prevedli kot privilegij belcev. Zaslediti je mogoče tudi izraz »ameriški beli privilegij«, ki pa po mojem mnenju ni pravilen, saj tovrstni privilegij ni prisoten le v Združenih državah, ampak tudi v ostalih delih sveta, pa čeprav ne tako intenzivno. Veliko belcev zanika obstoj »white privilege«, kar je posledica napačne interpretacije pojma in samega obsega njegove vsebine. Še več, obstoja privilegijev ne zanikajo le belci, temveč tudi temnopolti.[4] Kot primer lahko navedem nekdanjega temnopoltega policista Brandona Tatuma, ki v videoposnetku z naslovom How to end white privilege zagovarja tovrstno stališče in ga podpre s svojo lastno izkušnjo, na primer pri pridobivanju hipotekarnega kredita, kjer, kot sam pravi, ni imel težav povezanih z barvo svoje polti. Prav tako njegovo mnenje temelji na spoznanju, da so ravno temnopolti deležni številnih privilegijev, kar je povezano z njegovim opažanjem, da si belci dandanes prizadevajo zagotoviti temnopoltim čim več možnosti, tako v procesu izobraževanja, kot tudi pri iskanju zaposlitve.

SSKJ besedo privilegij opredeljuje kot posebno pravico, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj. Privilegij belcev je tako le podskupina, ki z ostalimi vrstami tvori celoto. Že leta 1930 je s to besedno zvezo Willam Du Bois skušal ponazoriti razlike med belimi in temnopoltimi delavci.[5] Nadalje velja omeniti tudi Peggy McIntosh, ki je v svojem znanem eseju White Privilege: Unpacking the Invisible Knapsack zapisala, da nas večina rasizem dojema kot dejanje, s katerim je določena skupina oz. rasa ljudi postavljena v slabši položaj, hkrati pa pozabimo omeniti, da si s tovrstnim dejanjem določena skupina, v konkretnem primeru bela rasa, ustvari nek boljši položaj, ki ga sama označi kot »white privilege«.[6]

Večini nas belcev je velikokrat težko razumeti, v čem točno smo na boljšem, predvsem zato, ker gre za neke vsakdanje stvari.[7] Ko voznika, ki je belec, med vožnjo ustavi policija, se najverjetneje ne bo spraševal, ali je na to morda vplivala njegova polt. Slednje pa bo zagotovo pomislek temnopoltega, saj imajo, kot izhaja iz statističnih podatkov, temnopolti vozniki v Združenih državah kar 30 % večjo možnost, da jih med vožnjo ustavi policija.[8] Prav tako smo lahko belci prepričani, da, ko bomo potrebovali zdravniško pomoč, naša polt ne bo vplivala na potek in končni izid zdravljenja. Primeri, kjer so temnopolti v zdravstvu drugače obravnavani, so odraz negativnih predsodkov, ki posameznike spremljajo v njihovi podzavesti.[9] Izvajalcem zdravstvenih storitev temnopolti bolniki, predvsem moški, vzbujajo občutke nelagodja in strahu, kar se kaže pri obravnavanju njihovega zdravstvenega stanja in diagnostiki. Tako je znano, da je zdravljenje kardioloških obolenj pri temnopoltih moških večkrat zavrnjeno kot pri belopoltih.[10] Poleg tega so razlike opazne tudi pri vseh oblikah rakavih obolenj, kjer je smrtnost temnopoltih mnogo višja kot smrtnost belopoltih. Razlog takšnih rezultatov v raziskavah je tudi dejstvo, da je velik del temnopoltega prebivalstva v Združenih državah brezposeln in živi pod pragom revščine.[11] Sočasno rasizem ni prisoten le na strani zdravnikov in ostalih zdravstvenih delavcev, ampak tudi na strani pacientov, ki imajo velikokrat neprimeren ali pa celo agresiven odnos do zdravstvenega osebja, ki ne sodi v belopolto rasno skupino.[12] Obstoj rasizma je navsezadnje moč opaziti tudi v šolskem sistemu. Za temnopolte učence v Združenih državah obstaja trikrat večja verjetnost, da bodo izključeni iz šole kot za belopolte. Če pa šolanje vseeno zaključijo, pa za temnopolte obstaja dvakrat večja možnost, da ostanejo nezaposleni. Po mnenju nekaterih avtorjev namreč na izbiro delodajalca velikokrat vpliva že sámo ime prijavljenih kandidatov. Osebe, katerih ime zveni črnsko, imajo zato manjše možnosti, da jih bo potencialni delodajalec dejansko poklical na razgovor, kot pa osebe, ki imajo ime, značilno za belce, pa čeprav oba kandidata izpolnjujeta zahtevane pogoje.[13] Ti primeri ponazarjajo zgolj peščico težav, ki spremljajo tiste, ki v Združenih državah ne sodijo v belo rasno skupino.

Barva polti ima torej še vedno velik vpliv na življenje temnopoltih, ne le v Združenih državah Amerike, ampak tudi v evropskih državah.[14] Veliko otrok je rasnemu razlikovanju izpostavljenih tako rekoč že od rojstva. Dejanja, ki vzbujajo občutke rasne neenakovrednosti, nimajo vedno takega namena. Lahko gre že za nepremišljeno in vsekakor vsebinsko napačno izjavo vzgojiteljice v vrtcu, da temnopolti otroci ne potrebujejo zaščitne kreme proti soncu zaradi barve svoje polti, ki pa bo lahko vodila do tega, da bodo otroci izrazili željo po tem, da bi imeli belo polt, saj si želijo biti deležni enake pozornosti kot njihovi beli vrstniki.[15] Tovrsten negativni vpliv na otroke je bil potrjen tudi s strani psihologov Kenntha in Mamie Clark, ki sta že leta 1940 izvedla tako imenovani »The Doll Experiment«, s katerim sta raziskovala psihološki vpliv rasnega razlikovanja na afroameriške otroke. Za izvedbo eksperimenta sta uporabila štiri lutke, ki so se razlikovale zgolj v barvi kože. V raziskavi so sodelovali otroci, stari najmanj tri in največ sedem let, ki so morali prepoznati raso lutke in povedati katera barva lutke jim je najbolj všeč. Večina je izbrala lutko bele barve. V raziskavi je bilo tudi poudarjeno, da takšno razlikovanje ustvarja občutek manjvrednosti, ki negativno vpliva na sam razvoj otroka. Ta eksperiment je bil le delček večje psihološke raziskave, ki jo je citiralo tudi ameriško vrhovno sodišče leta 1950 v znanem primeru Brown v. Board of Education, kjer je poudarilo že prej omenjeno dejstvo, da lahko ločevanje afroameriških otrok od ostalih otrok iste starosti samo zaradi njihove rase ustvari občutek manjvrednosti, ki vpliva na njihov razvoj. Dr. Clark je kasneje izpostavil, da je sodišče pri tem spregledalo enega izmed ključnih zaključkov njegove raziskave, in sicer, da s takšnim ločevanjem negativno vplivamo tudi na razvoj belopoltih otrok. Kasneje je bil poizkus večkrat ponovljen, vendar so rezultati ostali nespremenjeni.[16]

Žal se danes ta družbeni pojav naslavlja kot problem preteklosti in ne sedanjosti. Tu velja izpostaviti predvsem belce srednjega in nižjega sloja, ki intenzivno zanikajo obstoj svojega privilegija, ki so ga deležni na podlagi barve kože. Kot argument navajajo dejstvo, da je njihov družbeni položaj odraz njihovega trdega dela in vztrajnega žrtvovanja.[17] Izpostavljanje osebne stiske naj bi izničilo obstoj boljšega položaja, saj po njihovem mnenju tega sploh ni, če pa že, pa na to njihova barva polti ne vpliva. Hkrati pozabljajo, da se privilegij belcev kaže v vsakdanjem življenju, neodvisno od njihovega statusa in družbenega položaja, ki ga zavzemajo. Poleg tega to ne pomeni, da se pripadniki bele rase ne soočajo s težavami in da jim je na kakršenkoli način prizaneseno. Vseeno pa je pri tem bistveno, da naša bela polt, ki se nam je sploh ni treba zavedati, na to nima nobenega vpliva. Spet drugi obstoja rasnega privilegija kot takega ne zanikajo, ampak ga ne pripisujejo sebi. Številni se poslužijo taktike izpostavljanja uspešnih temnopoltih oseb, ki naj bi služili kot dokaz, da imamo vsi enake možnosti za uspeh.[18] Znani pa so tudi podatki, da naj bi kar 48 % belcev, ki sodijo v generacijo milenijcev, verjelo, da so tudi sami diskriminirani zaradi svoje polti, in slednje celo enačijo s težavnostjo diskriminacije temnopoltih.[19]

Takšna miselnost le še dodatno otežuje možnost sprememb, s katerimi bi rasno razlikovanje omilili. Seveda belci, ki so prepričani, da v sistemu ni napak, ali pa celo, da so oni žrtve diskriminacije, ne bodo pripravljeni sprejeti ukrepov, s katerimi bi se dejanski rasizem lahko odpravil, saj bi te spremembe dojeli kot prekomeren in nepravičen poseg v njihov status.[20]

Zanimive so  raziskave, s katerimi so psihologi preučevali, do katere mere smo belci pripravljeni podpreti spremembe v sistemu. Gre predvsem za situacije, kjer so ljudje soočeni s konkretnimi dokazi o svojem privilegiju, katerega se tudi sami zavedajo. V teh primerih se večina strinja s sodelovanjem pri spremembah družbene ureditve in so se pripravljeni svojim privilegijem celo odpovedati, vendar zgolj do določene mere. Zakaj le do določene mere? Razlog za to je predvsem v tem, da v neki točki posameznik sam presodi, ali je ravnotežje med rasami vzpostavljeno ali ne. Drugače povedano, na točki, kjer posameznikova slaba vest, ki ga spremlja zaradi privilegiranega položaja, izgine, posameznik ne bo več pripravljen podpreti sprememb v sistemu. Vsi ukrepi, ki bi presegli to mejo, bi se belcu zdeli nepravični. To pa ne pomeni, da so razlike dejansko odpravljene, saj, kot že prej omenjeno, večjega dela privilegijev sploh ne dojemamo kot nek bonus. Na tem mestu je smiselno omeniti teorijo o nevidnosti privilegijev, ki ima izvor že v sami strukturi družbe, kjer so belopolti nemalokrat ločeni od temnopoltih. Slednje je razvidno na primer že iz same strukture prijateljskih odnosov v Združenih državah, kjer je prijateljstvo med belopoltimi in temnopoltimi bolj izjema kot pravilo, še manj pa jih živi v enakih oz. primerljivih razmerah. Takšno ločevanje omogoča, da belopolti ljudje sploh ne zaznajo prisotnosti rasnega razlikovanja. Posledično je velikokrat dovolj že sam sistem, ki vzdržuje razlike med rasami, brez aktivnega ravnanja posameznika. [21]

Privilegij torej ni nekaj, kar bi si lahko sami vzeli, ali pa si skozi določeno obdobje prislužili, ampak gre za pojav, ki je že vgrajen v naš sistem in kateremu se kot posamezniki ne moremo izogniti.[22] Ta vsiljenost predstavlja ključno težavo pri spreminjanju pristopa do te družbene problematike, ki je definitivno večja, kot se zdi na prvi pogled, saj posameznik sam ne more ničesar spremeniti. Za to, da bi rasno razlikovanje dejansko ustavili, bi bilo treba spremeniti razmišljanje celotne družbe. Sama menim, da rasizma v celoti ni mogoče odpraviti, saj se bodo ne glede na vse vedno našli posamezniki, ki bodo obstoj rasnega razlikovanja zanikali, nekateri pa celo spodbujali. Kljub temu so gibanja, kot so npr. Black Lives Matter več kot potrebna, da se na to, belcem morda nevidno, družbeno problematiko ne pozabi.

---

Seznam literature

BBC News, George Floyd: What happened in the final moments of his life, URL: <https://www.bbc.com/news/world-us-canada-52861726> (16. 7. 2020).

Cohen, Cathy J; Fowler, Matthew; Medenica, Vladimir E.; Rogowski, Jon C.: The “woke” generation? Millennial attitudes on race in the US, URL: <https://genforwardsurvey.com/assets/uploads/2017/10/GenForward-Oct-2017-Final-Report.pdf> (19. 7. 2020), str. 27.

Cunningham, Timothy J.; Croft, Janet B.; Lui, Yong; Lu, Hua; Eke, Paul I.; Giles, Wayne H: Vital Signs: Racial Disparities in Age-Specific Morality Among Blacks or African Americans – United States, 1999-2015, URL:  <https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/66/wr/mm6617e1.htm> (4. 8. 2020).

DrexelNOW, Doctor's Biases Mean Black Men Don't Get the Same Treatment in Helathcare, URL: <https://drexel.edu/now/archive/2017/February/Doctors-biases-effect-black-patients-treatment/> (4. 8. 2020).

European Union Agency for Fundamental Rights: Second European Union Minorities and Discrimination Survey, Being Black in the EU, Dunaj (28. 11. 2018).

Hossain, Kazi: Are you willing to explore your 'White Privilege' in the weak of George Floyd's death?, URL: <https://eu.ydr.com/story/opinion/2020/06/23/george-floyds-death-demands-we-confront-white-privilege/3247296001/> (19. 7. 2020).

John, T. Jacob; Samuel, Reuben: Herd immunity and herd effect: New insights and definitions, v: European Journal of Epidemiology, Kluwer Academic Publishers, Nizozemska 2000.

Kaspark, Alex: Ex-Cop Brandon Tatum's Success Doesn't Disprove White Privilege, URL: <https://www.snopes.com/news/2020/06/17/brandon-tatum-white-privilege/> (4. 8. 2020).

McIntosh, Peggy: White Privilege: Unpacking the Invisible Knapsack, <https://www.racialequitytools.org/resourcefiles/mcintosh.pdf> (19. 7. 2020).

NY Times, Jones, Nikole Hannah: The End of the Postracial Myth, URL: <https://www.nytimes.com/interactive/2016/11/20/magazine/donald-trumps-america-iowa-race.html> (15. 7. 2020).

Phillips, L. Taylor; Lowery, Brian S.: Herd Invisibility: The Psychology of Racial Privilege, URL: <https://journals.sagepub.com/doi/full/10.1177/0963721417753600> (15. 7. 2020).

Speaking of Psychology: The invisibility of white privilege with Brian Lowery, PhD, URL: <https://www.apa.org/research/action/speaking-of-psychology/white-privilege> (19. 7. 2020).

Tello, Monique: Racism and discrimination in health care: Providers and patients, URL: <https://www.health.harvard.edu/blog/racism-discrimination-health-care-providers-patients-2017011611015> (15. 7. 2020).

The Scotsman, Rendall, Stephanie: What is white privilege? The meaning and origins of the term used amid Black Lives Matter debate – and why it's misunderstood, URL: <https://www.scotsman.com/news/world/what-white-privilege-meaning-and-origins-term-used-amid-black-lives-matter-debate-and-why-its-misunderstood-2884982>  (19. 7. 2020).

The Significance Of ''The Doll Test'', URL: <https://www.naacpldf.org/ldf-celebrates-60th-anniversary-brown-v-board-education/significance-doll-test/> (16. 7. 2020).

Opombe

[1] BBC News, George Floyd: What happened in the final moments of his life, URL: <https://www.bbc.com/news/world-us-canada-52861726> (16. 7. 2020).

[2] The Scotsman, Rendall, What is white privilege? The meaning and origins of the term used amid Black Lives Matter debate – and why it's misunderstood, URL: <https://www.scotsman.com/news/world/what-white-privilege-meaning-and-origins-term-used-amid-black-lives-matter-debate-and-why-its-misunderstood-2884982> (19. 7. 2020).

[3] NY Times, Jones, The End of the Postracial Myth, URL: <https://www.nytimes.com/interactive/2016/11/20/magazine/donald-trumps-america-iowa-race.html> (15. 7. 2020).

[4] Snopes, Kaspark, Ex-Cop Brandon Tatum's Success Doesn't Disprove White Privilege, URL: <https://www.snopes.com/news/2020/06/17/brandon-tatum-white-privilege/> (4. 8. 2020).

[5] The Scotsman, Rendall, What is white privilege? The meaning and origins of the term used amid Black Lives Matter debate – and why it's misunderstood, URL: <https://www.scotsman.com/news/world/what-white-privilege-meaning-and-origins-term-used-amid-black-lives-matter-debate-and-why-its-misunderstood-2884982> (19. 7. 2020).

[6] McIntosh, White Privilege: Unpacking the Invisible Knapsack, <https://www.racialequitytools.org/resourcefiles/mcintosh.pdf>  (19. 7. 2020).

[7] Speaking of Psychology: The invisibility of white privilege with Brian Lowery, PhD, URL: <https://www.apa.org/research/action/speaking-of-psychology/white-privilege> (19. 7. 2020).

[8] The Scotsman, Rendall, What is white privilege? The meaning and origins of the term used amid Black Lives Matter debate – and why it's misunderstood URL: <https://www.scotsman.com/news/world/what-white-privilege-meaning-and-origins-term-used-amid-black-lives-matter-debate-and-why-its-misunderstood-2884982> (19. 7. 2020).

[9] Tello, Racism and discrimination in health care: Providers and patients, URL: <https://www.health.harvard.edu/blog/racism-discrimination-health-care-providers-patients-2017011611015> (15. 7. 2020).  

[10] DrexelNOW, Otto, Doctor's Biases Mean Black Men Don't Get the Same Treatment in Helathcare, URL: <https://drexel.edu/now/archive/2017/February/Doctors-biases-effect-black-patients-treatment/> (4. 8. 2020).

[11] CDC, Cunningham, Croft, Lui, Lu, Eke, Giles, Vital Signs: Racial Disparities URL:  <https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/66/wr/mm6617e1.htm> (4. 8. 2020).

[12] Tello, Racism and discrimination in health care: Providers and patients, URL: <https://www.health.harvard.edu/blog/racism-discrimination-health-care-providers-patients-2017011611015> (15. 7. 2020).  

[13] The Scotsman, Rendall, What is white privilege? The meaning and origins of the term used amid Black Lives Matter debate – and why it's misunderstood, URL:  <https://www.scotsman.com/news/world/what-white-privilege-meaning-and-origins-term-used-amid-black-lives-matter-debate-and-why-its-misunderstood-2884982> (19. 7. 2020).

[14] FRA, Being Black in the EU (2018).

[15] The Scotsman, Rendall, What is white privilege? The meaning and origins of the term used amid Black Lives Matter debate – and why it's misunderstood, URL: <https://www.scotsman.com/news/world/what-white-privilege-meaning-and-origins-term-used-amid-black-lives-matter-debate-and-why-its-misunderstood-2884982> (19. 7. 2020).

[16] The Significance Of ''The Doll Test'', URL: <https://www.naacpldf.org/ldf-celebrates-60th-anniversary-brown-v-board-education/significance-doll-test/> (16. 7. 2020).

[17] Hossain, Are you willing to explore your 'White Privilege' in the weak of George Floyd's death?, URL: <https://eu.ydr.com/story/opinion/2020/06/23/george-floyds-death-demands-we-confront-white-privilege/3247296001/> (19. 7. 2020).

[18] Phillips, Lowery, Herd Invisibility: The Psychology of Racial Privilege, URL: <https://journals.sagepub.com/doi/full/10.1177/0963721417753600> (15. 7. 2020).

[19] Cohen, Fowler, Medenica, & Rogowski, The “woke” generation? Millennial attitudes on race in the US, URL: <https://genforwardsurvey.com/assets/uploads/2017/10/GenForward-Oct-2017-Final-Report.pdf> (19.7. 2020), str. 27.

[20] Phillips, Lowery, Herd Invisibility: The Psychology of Racial Privilege, URL: <https://journals.sagepub.com/doi/full/10.1177/0963721417753600> (15. 7. 2020).

[21] Speaking of Psychology: The invisibility of white privilege with Brian Lowery, PhD, URL: <https://www.apa.org/research/action/speaking-of-psychology/white-privilege> (19. 7. 2020).

[22]McIntosh, White Privilege: Unpacking the Invisible Knapsack, URL: <https://www.racialequitytools.org/resourcefiles/mcintosh.pdf> (19. 7. 2020).