Jul 9

Jul 9 Vloga pravnikov v družbi prihodnosti

Kornelija Gospodarič je na natečaju Pamfilovo pero zasedla četrto mesto.

Pravniški poklic se bo korenito spremenil, ne bo pa izginil. Če se ne bo prilagodil, bo zaostal za družbo, ki zahteva hitre odgovore, za družbo "tukaj in zdaj". Postopki, kot smo jih vajeni, bodo postali predragi in predolgotrajni, predvsem pa premalo učinkoviti. Nova tehnologija bo, tako kot tudi druge panoge, preplavila pravo, pravniški poklic namreč ni imun na vsezajemajoče tehnološke trende. Ker ta dejavnost temelji na množicah dokumentov, lahko pravzaprav veliko pridobi s tehnologijo. Tako, kot bo medicina velik del svojega "upravljanja" prepustila novim elektronskim napravam, ki bodo preglede, diagnostiko in operacije delale veliko bolj učinkovito in varnejše, in tako, kot bodo v prevajalstvu računalniki zamenjali večino ljudi in bodo prevajalci le še pregledovali njihove izdelke, tako bodo tudi v pravu računalniški sistemi ponujali najbolj logične in pravilne odgovore. A da bi prišlo do popolne avtomatizacije, jim bo še kar nekaj časa manjkal "človeški element", posebno pri kompleksnejših vprašanjih in vodstvu.

Napredki v tehnologiji, kot je umetna inteligenca, omogočajo sodobni programski opremi, da pregleduje pravne dokumente, izboljšuje komunikacijo ter poišče ustrezno sodno prakso za odvetnike. McKinsey Global Institute, ki raziskuje, kako tehnologije, kot je avtomatizacija in umetna inteligenca, vplivajo na globalno ekonomijo in poklice, je ocenil, da je mogoče 22% dela, ki ga opravljajo odvetniki, avtomatizirati že z obstoječo tehnologijo, enako je tudi pri zdravnikih. Kljub temu, da se to zdi kar visok odstotek, sta poklica odvetnik in zdravnik v kategoriji z nižjim tveganjem za popolno avtomatizacijo, za razliko od strokovnih sodelavcev in drugih pravnih pomočnikov, pri katerih je mogoče kar 44% dela že avtomatizirati. Odvetniške pisarne se namreč vse bolj zanašajo na računalnike, ki lahko pregledajo na tisoče pravnih poročil in precedensov.[1] Presenetljivo pa je, da raziskava kaže na to, da bo avtomatizacija prinesla povečanje števila delovnih mest za pravnike, v Nemčiji naj bi se povečala za 19% do leta 2030, na Japonskem za 4%, v ZDA pa za 12%.[2] To lahko pripišemo področjem, ki se za pravnike šele odpirajo.

Druge raziskave pa so ocenile, da obstaja v naslednjih 20 letih 3,5-odstotna možnost, da klasičen odvetniški poklic zamenjajo algoritmi, za strokovne sodelavce v odvetniških pisarnah pa je ta odstotek pri 94. Razlog je v tem, da so računalniki dobri pri sprejemanju odločitev, ki so bolj ali manj binarne – sodniki naj bi imeli na primer 40-odstotno možnost, da bodo zamenjani. Odvetniki pa morajo dajati nasvete, ki vključujejo različna stališča in zahtevna vprašanja, kar je težje vključiti v algoritme.[3] Čeprav so algoritmi učinkoviti pri obdelavi podatkov, so šibkejši na področju, ki zahteva čustveno inteligenco in človeško presojo. Kompleksna področja prava, kot je davčno pravo, bo preplavljeno z vrhunskimi tehnologijami obdelave, vendar pa bodo ljudje verjetno še vedno boljši pri pogajanjih, posredovanju sporov ter etičnih presojah.[4]

Algoritmi bodo zagotovo oblikovali pravno delo v prihodnosti, vsakodnevni zakoni in pravila pa se bodo vedno bolj uveljavljali prek algoritmične regulacije, ki bo uporabljala avtomatiziran sistem za nadziranje vsega, od nevarne vožnje do tržnih prevar. Zanimivo pa je, kako se stvari z razvojem tehnologije posledično spreminjajo na ravni samih kaznivih dejanj. Ne samo, da se z razvojem tehnologije pojavljajo nove oblike kaznivih dejanj, ki si jih prej nismo mogli zamisliti, temveč bodo s tehnologijo določena kazniva dejanja tudi popolnoma izginila. Kot primer bi lahko navedli avtonomne avtomobile (ki bodo vozili samostojno), ki so tik pred našimi vrati. Ti teoretično ne bodo bili zmožni voziti prehitro ali kršiti nevarnih cestnoprometnih predpisov. Z njimi se bodo prekrški in kazniva dejanja v cestnem prometu hitro približali ničli, kar pomeni, da se bodo potencialno zmanjšali tudi kazenski pregoni zaradi vožnje.[5]

Z razvojem tehnologije se za pravnike odpirajo nova področja, razvoj različnih novih spletnih storitev pa zahteva regulacijo. Pravniki bodo potrebni pri določanju, kakšen regulativni režim se bo uporabljal za nove storitve, kot sta na primer Netflix in Instagram. Učinke pa imajo tudi ukrepi EU, kot je nova evropska regulacija na področju varstva podatkov, ki je vstopila v veljavo leta 2018 in je uvedla novo "pravico biti pozabljen", zaradi katerih so velike medijske platforme in podjetja, kot sta Google in BBC, ustvarila nove oddelke, ki se ukvarjajo samo z prošnjami za odstranitev podatkov. Vse kaže na to, da lahko pravniki v prihodnosti pričakujejo delovna mesta na področju medijev, interneta, kibernetskega prostora, varstva podatkov pa tudi oglaševanja, saj je to ključni spletni vir prihodkov.[6]

Spreminjajo pa se tudi trendi pravnih storitev. Raziskava,[7] ki je potekala pri osebah, odgovornih za naročanje pravniških ali kakršnih koli drugih strokovnih storitev v gospodarskih družbah iz 33 različnih držav (na petih kontinentih), kaže, da se spreminjajo tudi pričakovanja strank glede pravnih storitev. Ljudje vse bolj iščejo integrirane ponudnike storitev, ki so v stiku z moderno tehnologijo in ponujajo več kot samo tradicionalno pravno svetovanje – več kot polovica udeležencev raziskave je pripravljena naročati pravniške storitve pri modernejših, nekonvencionalnih odvetniških družbah, ki ponujajo široko paleto profesionalnih storitev. Veliki naročniki pravniških storitev spreminjajo način naročanja le-teh, na splošno pa se povpraševanje po pravnih storitvah povečuje. Pričakuje se razvoj pri integriranem čezmejnem svetovanju, ki presega zgolj pravno; odvetniške družbe namreč glede svojih zmožnosti ponujanja integriranih multidisciplinarnih storitev zaostajajo za drugimi svobodnimi poklici. Udeleženci raziskave si želijo boljše, ustreznejše tehnologije na integriranih platformah. Velik odstotek udeležencev (skoraj 50%) je poročal, da se njihovi stroški zunanjih pravnih storitev najbolj povečujejo na področju skladnosti s predpisi, povečujejo pa se tudi na področju M&A (združitve in prevzemi) ter sodnih sporov. Globalna skladnost – torej stik s trendi in spremembami predpisov v vseh pravnih sistemih, v katerih določeno podjetje posluje, ter skladnost z njimi – predstavlja velik problem za korporacijske pravnike. Izziv predstavlja predvsem ustrezna uporaba tehnologije, hitrost poslovanja in "doseganje več z manj". Povpraševalci zahtevajo, da jim pravne storitve prinesejo poslovno, trgovinsko in tudi nepravno znanje, česar trenutno nimajo, prav tako pa pričakujejo od odvetniških pisarn, da so bolj na tekočem glede globalne zaščite podatkov in kibernetske varnosti.

Zanimivi so tudi trendi pravniških šol v Ameriki, ki jih tako tehnološki kot tudi finančni pritiski silijo k spremembam. Ti trendi bodo najverjetneje, čeprav gre za drugačen pravni sistem kot pri nas, kmalu prišli tudi v Evropo. V ZDA, kjer nimajo dodiplomskega pravniškega študija, temveč le magistrski, se pojavljajo enoletni magistrski pravni študiji za naslov "Master of Legal Studies", ki študentu omogočajo pridobitev pravniške diplome v nasprotju s tradicionalno potjo (pri kateri je predviden triletni podiplomski študij za naslov "Juris Doctor"). Veliko ljudi, ki prihajajo v stik s pravom, namreč potrebuje pravnike, ki imajo spodobno pravniško znanje, a za to pravzaprav ne potrebujejo licence. Ta trend je deloma posledica tehnologije, deloma pa velikih odvetniških pisarn, ki so začela razmišljati bolj na podjetniški način. Vse to vpliva tudi na razmišljanje potencialnih študentov prava. Pravo je namreč lahko dobra naložba tudi za tiste, ki želijo razviti svoje kritično razmišljanje in analitične veščine, a ne želijo zasesti klasičnih pravniških poklicev – in zanje se triletni študij ne splača. Pravne šole so se začele truditi, da pripravijo svoje študente na potencialne tehnološke spremembe ter jih izpostavijo disciplinam zunaj prava, kot so inženiring, poslovanje, oblikovanje, izobraževanje in znanost, da bi lahko nekega dne potencialno delali kot pravniki v enem izmed rastočih sektorjev. Vse kaže na to, da klasična pravniška izobrazba v prihodnje ne bo zadostovala. Uspešni pravniki prihodnosti bodo morali biti bolj prilagodljivi, kot so bili kdajkoli v preteklosti, pravniška izobrazba pa se bo morala razviti tako, da bo omogočala, da se študentje seznanijo tudi z drugimi disciplinami – da lahko izgradijo znanje, ki ni izolirano izključno v pravni stroki, in razmišljajo drugače.[8] Študenti prava se bodo prav tako morali seznaniti o potencialnih strankah v prihodnosti na hitro razvijajočih se področjih, kot je virtualna realnost, robotika in umetna inteligenca. Seveda je pravniška diploma kot taka še vedno uporabna, saj razvija kritično razmišljanje, vendar pa bo postala pomanjkljiva za vse tiste, ki niso tako prilagodljivi, da bi po končani fakulteti lahko sami spreminjali in nadgrajevali svoje znanje tudi v smereh, ki imajo malo ali skoraj nič zveze s tem, kar so se tam učili.[9]

Tehnologija bo najverjetneje spremenila tudi način reševanja sporov, saj se bodo morda fizične sodne dvorane zamenjale z virtualnimi sodišči. Ebay že uporablja spletne platforme za reševanje sporov glede varstva potrošnikov.[10]

Bernard Marr v svojem članku omenja, da je povsem mogoče, da bo nekoč v prihodnosti odvetniška družba lahko obtožena kršitve poklicne dolžnosti, če ne bo uporabljala umetne inteligence.[11] Dandanes je namreč umetna inteligenca začela ponujati rešitev ali pa vsaj izboljšanje problema dostopa do pravnega varstva. Richard Susskind, po svetu najbolj citirani avtor na področju prihodnosti pravnih storitev in avtor knjige "Online Courts and the Future of Justice" (2019), je v svojem pogovoru z Marrom povedal, da bo tehnologija prinesla zanimivo desetletje sprememb v našem pravnem sistemu. Velik del tega bo avtomatizacija sedaj običajnih načinov dela, umetna inteligenca in tehnologija pa bosta prav tako omogočili širšemu krogu posameznikov dostop do pravnega varstva, sedaj ga ima namreč le približno 46% ljudi. Prispevek k temu so nepredstavljivi zaostanki v nekaterih sodnih sistemih. Za večino ljudi pravdni spor terja preveč časa in denarja, tehnologija pa bo to težavo odpravila in spremenila sodišče iz kraja v storitev, s tem da bo preselila pravno reševanje v splet.

V prvi generaciji uporabe tehnologije za preoblikovanje pravnega sistema je po Susskindu ideja, da bi ljudje, ki bi uporabljali sodni sistem, oddajali dokaze in navedbe sodniku po spletu oziroma elektronski komunikaciji. Na ta način bi v bistvu sojenje prešlo iz sodne dvorane v spletno.

Druga generacija pa bi bila tisto, čemur Susskind pravi »outcome thinking« (rezultatno razmišljanje) – uporabljala bo tehnologijo za reševanje sporov brez uporabe odvetnika ali tradicionalnega sodnega sistema. Povsem možno je, da bomo v nekaj letih imeli sisteme, ki bodo s pomočjo prediktivne analitike napovedali izide sodnih odločb na podlagi preteklih odločitev. To bi predstavilo možnost, da bi ljudje namesto, da bi čakali na narok, s sistemom strojnega učenja predvideli verjetne izide zadeve in to sprejeli kot zavezujočo odločitev.

Ena ključnih težav pravniške stroke v prihodnosti so po besedah Susskinda pravne fakultete, saj še vedno ustvarjajo pravnike 20. stoletja, ko pa potrebujemo pravnike 21. stoletja, da bi zadostili povpraševanju podjetij in posameznikov, ki želijo cenejše pravne možnosti, ki so priročno na voljo in dostavljene v elektronski obliki. Jutrišnji pravniki bodo razvijali sisteme, ki bodo reševali težave strank. Ti pravni strokovnjaki bodo po Susskindu inženirji pravnega znanja (legal knowledge engineers), upravljavci pravnih tveganj (legal risk managers), razvijalci sistemov (system developers), strokovnjaki za oblikovalski način razmišljanja (experts in design thinking) in podobno. Ti ljudje bodo razvili nove načine reševanja pravnih težav s podporo tehnologije. Pravniki torej lahko bodisi konkurirajo s temi sistemi ali pa jih pomagajo sestaviti. Susskind zagotovo svetuje slednje.[12]

Z napredki v tehnologiji se bo torej položaj pravnikov v družbi hitro spreminjal in spremeniti se bo moral tudi način, kako se bo poučevalo pravo. Iz vsega povedanega lahko sklepamo, da se bo od pravnikov v prihodnosti pričakovalo, da se bodo zelo hitro odzivali in prilagajali novim razmeram. Tehnologija bo dele tega poklica sčasoma popolnoma avtomatizirala, hkrati pa bo odprla nova področja, kamor se bodo pravniki preselili in prevzemali doslej netradicionalne naloge. Ustvarjala bo nove načine reševanja problemov in sporov, ki jih bodo morali pravniki osvojiti in se prav tako pripraviti na to, da bodo delali bok ob boku s stroji. Spreminjajo pa se tudi povpraševanja naročnikov pravniških storitev, ki jih bodo bodoči pravniki morali zadovoljiti, če bodo želeli konkurirati z nekaterimi samostojnimi poklici. Nekateri poklici, ki se zanje v prihodnosti odpirajo, so trenutno še neznani, saj ne vemo, kam vse se bo tehnologija usmerila. Pri pravniškem poklicu pa se bo še naprej ohranilo samo bistvo, ki ga preveva že od antike – kritično razmišljanje in argumentacijske veščine v zvezi s tehtanjem pravičnosti, saj bodo pravniki v novi družbi prevzeli naloge regulacije in vodenja novih področij.