Med 5. novembrom in 10. decembrom 2018 je odprt razpis za prijavo na STEP prakse, ki so organizirane v okviru združenja ELSA. Takoj po odprtju razpisa smo na fakulteti organizirali predstavitveno srečanje, na katerem smo predstavili postopek prijave in potek prakse. Za vse, ki se srečanja niste uspeli udeležiti, smo v spodnjem besedilu zbrali ključne informacije v zvezi s prijavo.
Volk je ogrožena živalska vrsta, zaradi česar mu Evropska unija nudi strog režim varstva. Čeprav ga tudi Republika Slovenija uvršča med zavarovane živalske vrste, vsako leto znova odredi odstrel določenega števila volkov.
Italijanska ustava le v enem odstavku določa način oblikovanja vlade, zato se je skozi desetletja parlamentarizma izoblikovala množica ustavnih običajev, ki urejajo ta postopek. Koliko pa sme predsednik republike, ki je nevtralen in nepristranski organ, pogojevati mandat in vplivati na sestavo vlade? In četudi to sme, ali je problematično, da je predsednik postavil ekonomsko stabilnost države pred jasno izraženo voljo volivcev?
“Želim povedati, da pravna subjektiviteta ŠOS-a ni tako enostavno vprašanje. Imamo močne pokazatelje, da je oseba javnega prava in imamo določene pokazatelje, da bi jo lahko vsaj delno umestili kot osebo zasebnega prava.”
“Sam recimo verjamem, da je osebna svoboda vrednota v katero se ne sme posegati, verjamem, da ima vsakdo pravico sam izbirati svojega partnerja in za takšne vrednote se mi zdi vredno postaviti, če ne gre drugače, je potrebno iti na ulico.”
“Zaupanje v sodstvo je bilo najvišje, ko so bili njegovi rezultati najslabši. To je bilo v času osamosvajanja in kratko obdobje po osamosvojitvi, ko še ni bilo preverjanja in ugotavljanja sodniških norm.”
“Če bi želeli sprejemati učinkovito in dobro zakonodajo, bi morali po mojem mnenju veliko več pozornosti namenit ravno sodelovanju tako vlade kot tudi Državnega zbora s strokovno in zainteresirano javnostjo.”
“Moja želja bi bila, stvaritev nekakšnih Združenih držav Evrope, ki bi imele skupnega predsednika ter skupno zunanjo, varnostno in denarno politiko, se pravi po zgledu Združenih držav Amerike.”
Članek predstavi in kontekstualizira pravno in filozofsko delo svetega Avguština iz Hipona, ki je bilo teoretska osnova vsem filozofskim velikašem kot sta npr. Tomaž Akvinski in Rene Descartes. Hkrati Avguštin zanimivo interpretira starogrško filozofijo in jo vključi v sistem krščanskega razumevanja sveta, ki je prisotno še danes. Na koncu njegov opus aktualiziram v modernih razpravah o bistvu jezika in interpretacije.
Zloglasni ameriški realist Jerome Frank v članku Words and Music: Some Remarks on Statutory Interpretation razišče naravo interpretacije skozi metaforo glasbene umetnosti in pojasni, da na sodniško odločanje ne vplivata zgolj pravo in dejstva primera, temveč tudi njegova lastna subjektiviteta.
Filozofska podstat prava bistveno sooblikuje razumevanje izvira, legitimitete in naloge prava v družbi. Avtorica v članku predstavi vodilne filozofske koncepcije ideje pravičnosti skozi zgodovino in jih umesti v razvoj kazenskega prava in njegovih institutov.
V Državnem zboru je kar tretjina vseh zakonov sprejetih po nujnem postopku, kar ima za posledico slabšo zakonodajo in manj demokratičen zakonodajni postopek. V članku avtor išče vzroke za nastalo situacijo in poizkuša skozi analizo veljavne poslovniške ureditve ponuditi odgovor na vprašanje ali je potrebno poslovniško ureditev spremeniti.
Mednarodni avtorji so skušali na izzivalen ter inovativen način najti osnovni koncept in smisel delovanja prava Evropske unije preko analize izhodiščnih pojmov objekta in subjekta, na podlagi katerih pravo EU sploh deluje.
Avtor obravnava poročanje medijev o kazenskih postopkih v Republiki Sloveniji. Ugotavlja, da mediji ves čas svojega obstoja prinašajo informacije o zadevah, za katere domnevajo, da zanimajo njihove uporabnike (bralce, gledalce, uporabnike družbenih omrežij). Včasih v želji, da bi obdržali ali celo povečali krog svojih uporabnikov, prestopijo mejo dostojnega in dovoljenega.
Profesor doktor Vasilka Sancin je z vidika mednarodnega prava ponudila kritični ter strokovni pogled na katalonsko odcepitev.
Boštjan Koritnik je multipraktik z izkušnjami v zasebnem sektorju ter založništvu, trenutno pa tajnikuje na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Z njim smo se pogovorili o številnih izzivih njegovega dela. Spraševala je Veronika Cukrov.
Intervju z Luko Lisjakom Gabrijelčičem o nacionalizmih, katalonskem vprašanju ter tem, kaj v svojem bistvu sploh je država. Spraševala je Veronika Cukrov.
Dr. Miodrag Jovanović, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Beogradu, ki je nedavno tudi predaval na naši fakulteti, je urednici revije Pamfil, Veroniki Cukrov, odgovoril na par najbolj perečih pravnih vprašanj glede katalonskega vprašanja.