Rubikon je rečica v severu Italije, dolga 80 kilometrov, ki se izliva v Jadransko morje. Sama po sebi za drugega kot par rib in rac nima posebnega pomena, zakaj se torej po njej imenuje tekmovanje, ki je letos že enajstič potekalo na ljubljanski pravni fakulteti?
Mislim, da je nastopil čas, ko moramo o mnogih stvareh ponovno premisliti iz temelja. Ena teh stvari je ravno kazen. Razmišljanje o kazni je več desetletij obvladovala koncepcija utilitarizma. Za to pojmovanje je značilno, da v ospredje postavlja uspešnost. V politiki kaznovanja ne razmišlja o etiki dejanj, temveč o njihovi simpatičnosti ali antipatičnosti.
Naše poslanstvo je spodbujati krititično mišljenje v skladu z načeli, ki se nam zdijo najpomembnejša, med katerimi bi izpostavila predvsem enakost, solidarnost, nediskriminacijo, vključenost posameznikov v politično participacijo, transparentnost in človekove pravice kot temelj sodobne družbe.
Redko katero vprašanje v zvezi z (družbeno) enakostjo in diskriminacijo je pri nas v zadnjih letih zaznamovalo javno razpravo tako, kot prizadevanja za uveljavitev enakega položaja LGBT-oseb, parov in njihovih družin.
V kazenskem procesnem pravu je edina stalnica reforma. V slovenskem prostoru so mnenja o pomenu nenehnega spreminjanja osrednjega formalnega pravnega vira kazenskega procesnega prava, Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), deljena.
Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Vendar se zdi, da je zakon, ki zdaj velja že več kot 21 let, dober. Omogoča namreč delo Varuhu, čeprav bi seveda mnogi želeli, da bi imel več pooblastil, denimo kaznovalnih oziroma represivnih.
Danes v ospredje prihajajo težnje po medinstitucijskem obravnavanju tega pojava, ki bi zajelo v obravnavo vse težave, ki jih nasilje v družini prinaša.
Študij prava v Sloveniji se precej razlikuje od študija prava v Nemčiji. Osredotočila se bom na tri področja, in sicer na uporabo zakonov na izpitih, na obvezno prakso že med študijem in na razporeditev predmetnika.
Odprl bom zelo kompleksno problematiko, pri čemer bom upošteval, da je namenjena bralcu, ki ni seznanjen s teoretskimi koncepti, na katere se bom naslanjal. Kljub temu se ne bo dalo ogniti zapletenim filozofskim orodjem, ki jih bom po svojih najboljših močeh poenostavil. Zavedam se, da v slovenskem jeziku žal skorajda ni literature na to temo, zato upam, da bodo sledeče vrstice omogočile vsaj najosnovnejši vpogled v problematiko kazni.
Kljub prizadevanju mednarodne skupnosti, da se nastale entitete ne prizna kot države, se zaradi stalne oblasti nad ozemljem pod nadzorom IS, vedno pogosteje zastavlja vprašanje v kolikšni meri IS izpolnjuje mednarodnopravne pogoje za nastanek države, oziroma, kako lahko IS opredelimo.
Sejalec meče seme, v našem primeru je to seme delujoče sekularne države. Nekaj ga pade ob pot, pridejo ptice in ga pozobajo.
V članku na kratko obravnavamo temeljne značilnosti pravice do čiste pitne vode, opozorimo na pomembnejše mednarodne dokumente s tega področja in na koncu predstavimo probleme, s katerimi se pri zagotavljanju dostopa do čiste pitne vode v praksi sooča Slovenija.
»Svobodnega človeka ne bomo prijeli, zaprli, mu odvzeli premoženja, izobčili, izgnali ali ga kako drugače uničili ali postopali zoper njega, razen na podlagi zakonite sodbe njemu enakih ali po pravu dežele.«
"Pravo vam tu kot poklic in kot življenjsko področje učenja ponuja veliko različnih možnosti za iskanje vaših poti. Vendar pa ob pravu in v pravu ne pozabite na zdravo pamet in na temeljne človeške vrednote."
Starši, ki bi za svoje
otroke naredili vse,
se ne uprejo državi,
ko terja ime.
Kaznovalna politika je v zadnjem desetletju zaradi učinkovitosti in hitrosti reševanja kazenskih zadev pahnila v prepad nekatere temeljne postulate kazenskega prava, za katere so se borili že v času razsvetljenstva. Tako postaja kazenski postopek bolj izjema kot pravilo.
Kazniva dejanja, ki jih izvršujejo mladoletniki, se v svojih pojavnih oblikah razlikujejo od kaznivih dejanj polnoletnih storilcev. Pogosto niso storjena iz enakih pobud, temveč so rezultat mladostne nepremišljenosti ali trenutnih odločitev.
During the last few decades, there has been an intensification of the debate on whether it is justified to enforce patent protection for software, and on the possibility of introducing such norms into a system based on the European Patent Convention (1973). The main dilemma in the discussion is if introducing a full patent protection scheme would discourage or invigorate investments in the software industry.