Ustreznost GDPR v kontekstu delovnega razmerja

Ustreznost GDPR v kontekstu delovnega razmerja

Mark Bauer in Katja Svetina

Varstvo osebnih podatkov je bilo v zadnjem desetletju večkrat predmet zakonodajne aktivnosti, med drugim tudi s strani evropskega zakonodajalca, ki je z GDPR področje uredil celovito in splošno. Vprašljivo pa je, ali je dejansko dosegel cilj učinkovitega varstva osebnih podatkov na področjih, kakršno je delovno pravo, ki bi morda zahtevala bolj specialno ureditev. Je sploh mogoče aplicirati splošna pravila GDPR na obdelavo podatkov v delovnem razmerju tako, da delavčeva pravica do varstva osebnih podatkov ne bo okrnjena? Poleg tega bliskovit razvoj novih tehnologij umetne inteligence postavlja povsem nova delovnopravna vprašanja, ki obstoječo ureditev potiskajo na rob zmožnosti učinkovitega varstva. Kot »panaceja« se v javnem diskurzu omenja Akt o UI, toda ali gre res za obljubljeno rešitev?

Posebnosti arbitraže in alternativnih reševanj delovnih sporov

Posebnosti arbitraže in alternativnih reševanj delovnih sporov

Igor Slijepčević in Tilen Vavpotič

Za delovne spore bi sprva lahko rekli, da so spori med Davidom in Goljatom. Subordinirani delavec (ali skupina njih) v (individualnem) delovnem sporu ni v popolnoma enakem položaju kot delodajalec. Slednji je ekonomsko močnejši in pravzaprav je usoda delavca velikokrat dana v njegovih rokah (npr. odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov). Delodajalec lahko zato izkoristi delavčevo šibkost in njegovo nepoznavanje delovnopravnih zakonitosti (ignorantia iuris nocet posledično še toliko drži). Z zlorabami tako poskuša zaobiti delovnopravno zakonodajo, ki je sicer v bistvenem kogentne narave.[1] Delavec lahko zaradi zavarovanja svojih kratenih delavskih pravic poskuša po mirni ali sodni poti, pa tudi arbitraža se lahko kdaj izkaže za koristno. Kako in koliko naj bo delavec (ali skupina njih) previden v samem arbitražnem postopku in kako do vzpostavitve takšnega postopka sploh pride ter drugih oblikah alternativnega reševanja sporov, ponazarjava v omenjenem članku.

Recenzija knjige Spolno kazensko pravo

Recenzija knjige Spolno kazensko pravo

Sven Pungartnik Rauter

Recenzija knjige predstavi na kratko najpomembnejše teme, obravnavane v novoizdani knjigi Spolno kazensko pravo. Knjiga na skoraj 900 straneh obravnava človekovo spolnost in njegovo kazenskopravno ureditev, tako skozi zgodovino kot tudi po drugih pravnih ureditvah in na različnih pravnih nivojih, to je na narodnem, evropskem in svetovnem, prav tako pa slikovito predstavi najznamenitejše sodne primere in omeni najsodobnejše izvršitvene oblike spolnih deliktov.

ŠTUDENTI V ODVETNIŠKIH PISARNAH: INTERVJU Z MANCO KRAMAR (5. letnik), ŠTUDENTSKO PRAKTIKANTKO V PISARNI GRLICA LAW

ŠTUDENTI V ODVETNIŠKIH PISARNAH: INTERVJU Z MANCO KRAMAR (5. letnik), ŠTUDENTSKO PRAKTIKANTKO V PISARNI GRLICA LAW

Uredništvo

Manca Kramar je študentka 5. letnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki študentsko delo pri odvetniški pisarni Grlica Law opravlja že dobro leto. Novinarji Revije Pamfil smo se z Manco srečali na kavici, da nam opiše svojo izkušnjo z opravljanjem študentske prakse v odvetniški pisarni ter jo vprašali, kakšne nasvete ima za študente, ki jih opravljanje odvetniške prakse zanima. 

Vloga ničnosti arbitražnega sporazuma v arbitražnem postopku

Vloga ničnosti arbitražnega sporazuma v arbitražnem postopku

Igor Slijepčević

Ničnost v materialnem pravu razumemo kot samodejno nemožnost izpolnitve določenih pogodbenih in drugih obveznosti. Predvsem se pri tem poudarja njegova trdna narava, ki preprečuje nastanek določenih obveznosti, saj so le-te nastale pod nesprejemljivimi okoliščinami (npr. zmota, prevara, grožnja). Arbitražni postopek in njegova podlaga za začetek (tj. arbitražni sporazum) pa institut ničnosti nekoliko drugače razumeta. Ker je arbitražni postopek vendarle del procesnega prava, se zdi, da so procesnopravna pravila tudi v tem primeru mogoče odmaknjena od siceršnjih materialnopravnih. Omenjeni prispevek odpira vprašanje obstoja in uporabe instituta ničnosti v arbitražnem postopku.

PETROLEJKE V SVETILNIKIH SODOBNIH DEMOKRACIJ: Primerjalnopravni pogled na sistem volitev predsednika republike v Združenih državah Amerike in Sloveniji

PETROLEJKE V SVETILNIKIH SODOBNIH DEMOKRACIJ: Primerjalnopravni pogled na sistem volitev predsednika republike v Združenih državah Amerike in Sloveniji

Žiga Murn Lindič, Jerica Kocjančič

Vloga predsednika kot državnega poglavarja v republiški obliki vladavine je pogojena zlasti z organizacijo oblasti. Po klasični ustavnopravni teoriji naj bi obseg pristojnosti predsednika republike določal način njegove izvolitve, vendar pa zaradi načelnih usmeritev, izhajajočih iz oblike države, kot tudi povsem političnih interesov ali celo logističnih vprašanj v ustavotvornem procesu, simetrija med iz izvolitve izvirajočo stopnjo legitimnosti in pristojnostmi pogosto ni podana. Posrednost volitev pogosto tudi sistemsko nasprotuje načelu enake volilne pravice, zaželenem v sodobni demokratični družbi.

Delavci v gospodinjstvu ali moderni sužnji

Delavci v gospodinjstvu ali moderni sužnji

Špela Grivec

Delavci v gospodinjstvu so osebe, ki opravljajo delo za zaprtimi vrati, kjer se lahko zgodi marsikaj. Izpostavljeni so fizičnemu, psihičnemu, spolnemu nasilju, prav tako so tudi izolirani od ostale okolice. Vendar vseeno predstavljajo del delovne sile, ki je pogosto spregledan in premalo cenjen. Članek se ukvarja z vprašanjem pomanjkanja in neustreznosti zakonodaje, ki omogoča delodajalcem, da izvajajo nad svojim delavcem prekomeren nadzor, ki je v nekaterih primerih lahko podoben že kar suženjstvu. Skozi sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice predstavljam, kaj pomeni za takšnega delavca suženjsko razmerje.

Ureditev pravice do poslovne uspešnosti – dilema določanja kriterijev

Ureditev pravice do poslovne uspešnosti – dilema določanja kriterijev

Hana Lupinc Korošec

Plačilo za poslovno uspešnost, poznano tudi kot trinajsta plača ali božičnica, je odraz poslovnega upeha družbe v preteklem letu in pripada vsem zaposlenim. Ureditev, prepuščena avtonomnemu kolektivnemu urejanju, tradicionalno sledi poslovni logiki delodajalcev ter nagrajuje in spodbuja prisotnost na delovnem mestu, pri tem pa izključuje tiste, ki s svojo odsotnostjo z delovnega mesta ne prispevajo k realizaciji letnega poslovnega načrta. O posredni diskriminatornosti kriterija prisotnosti so odločala tako slovenska sodišča kot Sodišče Evropske unije, katerih razlogovanje ponuja različno argumentacijo tako v prid delodajalcem kot na drugi strani delavcem.

Kaj sploh je delovni čas?

Kaj sploh je delovni čas?

Tit Kvenderc

Članek obravnava vprašanja delovnega prava, predvsem glede pravne opredelitve delovnega časa in njegove razmejitve s prostim časom. Sodišče EU ima pomembno vlogo pri interpretaciji pojma delovni čas, saj pogosto rešuje zapletene primere, kot so obdobja stalne pripravljenosti in dežurstva. Spodnje besedilo izpostavlja težave binarne klasifikacije delovnega in prostega časa ter izzive, ki jih to prinaša za delodajalce in delavce. Članek analizira vpliv sodne prakse in pomen pravilne interpretacije za zaščito pravic delavcev.

EVROPSKI POSKUS UREJANJA »FAST FASHION«

EVROPSKI POSKUS UREJANJA »FAST FASHION«

Katja Peterlin

Z globalizacijo prihaja do porasta hitre mode, ki ima vedno večje nezaželene posledice na okolje, delovnopravne in človekove pravice. Direktiva EU CSDDD je zasnovana za minimizacijo teh vplivov, vendar bo samo čas pokazal ali bo res imela želeni učinek.

Genocid v Ruandi: Od kdaj mednarodno javno pravo priznava posilstvo kot sredstvo za izvajanje genocida?

Genocid v Ruandi: Od kdaj mednarodno javno pravo priznava posilstvo kot sredstvo za izvajanje genocida?

Ajda Likar

Članek obravnava zgodovinsko preobrazbo v dojemanju vojnega posilstva, ki je bilo v preteklosti obravnavano predvsem kot neizogibni stranski učinek vojne. Med dogodki, ki so to dojemanje spremenili, je genocid v Ruandi leta 1994. Ad hoc ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče za Ruando je posilstvo prvič obsodilo ne samo kot vojni zločin, temveč tudi kot sredstvo za izvajanje genocida. Primer Jean-Paul Akayesu je bil ključni primer pri tem preboju, saj je bilo posilstvo uporabljeno kot načrtno orožje za uničenje etnične skupine Tutsijev. Sodba v tem primeru je postavila pomemben precedens v mednarodnem kazenskem pravu in poudarila, da spolno nasilje ni zgolj naključni učinek vojne, ampak se ga agresorji lahko načrtno poslužijo tudi kot sredstvo za uničevanje celotnih skupnosti oz. genocid, ki pa ima daljnosežne pravne posledice.

Victim impact statements oz. osebna izjava žrtve

Victim impact statements oz. osebna izjava žrtve

Žana Demšar

Victim impact statements oz. osebna izjava žrtve je institut, ki ga poznajo common law sistemi in omogoča žrtvi oz. njenim svojcem, da podajo svoje občutke glede izvršenega kaznivega dejanja, kar posledčno vpliva na odločitev o kazenski sankciji. Pa s tem kratimo pravice obdolžencu in zoper njega poleg države postavljamo na stran obtožbe še nekoga tretjega?

SPREMEMBA OBTOŽBE – zloraba procesne pravice ali pravno dopustna taktika?

SPREMEMBA OBTOŽBE – zloraba procesne pravice ali pravno dopustna taktika?

Luka Kranjc

Sprememba obtožbe, s katero se v kazenskem postopku uresničujeta obtožno načelo in načelo iskanja materialne resnice, je orodje v rokah državnega tožilca, s katerim poseže v opis kaznivega dejanja. Na prvi pogled povsem nedolžen institut, ki ga v Zakonu o kazenskem postopku zasledimo v 344. členu, buri duhove pravnim teoretikom, ki ga poskušajo legitimirati in upravičiti njegovo vlogo v kazenskem postopku.

Stališče EU institucij do lastništva zaposlenih in dosedanja praksa po državah članicah

Stališče EU institucij do lastništva zaposlenih in dosedanja praksa po državah članicah

Sven Pungartnik Rauter

Načeloma so EU institucije naklonjene ideji lastništva zaposlenih v luči spodbujanja socialne ekonomije, kar lahko zasledimo v raznih aktih Evropske komisije ter Evropskega parlamenta, kjer spodbujata tako ozaveščenost o zadrugah, kot tudi pozivata države članice, da npr. v obliki davčnih spodbud, podkrepita razširitev raznih oblik lastništva zaposlenih. Tudi Svet Evropske unije je nedavno sprejel priporočilo, kjer omenja, da naj države članice zagotovijo v domačih davčnih zakonodajah, spodbudne pogoje za razvoj socialne ekonomije, pod kar spadajo tudi zadruge.
Tudi nekatere države članice, npr. Španija in Italija, imajo bogato zgodovino zadrug kot oblik lastništva zaposlenih, pri čemer je vredno izpostaviti, da je velikokrat prisotna tudi institucionalna podpora, da se takšna oblika podjetja dodobra razširi. Pri tem je vredno izpostaviti, da med najpomembnejšimi oblikami podpore, kot jih tudi štejejo institucije EU, so davčne spodbude za razne oblike lastništva zaposlenih.

RAZLIČNI NAČINI UZAKONITVE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI

RAZLIČNI NAČINI UZAKONITVE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI

Andraž Rakovec

Odškodninska odgovornost je pravni koncept, ki določa odgovornost posameznika ali pravne osebe za škodo, ki jo povzroči drugi osebi. Temelji na načelu, da ima vsak, ki povzroči škodo drugemu, dolžnost to škodo popraviti oziroma povrniti. Pri predpisovanju obsega odškodninske odgovornosti se pogosto pojavi vprašanje, kako naj zakonodajalec predpiše obseg odškodninske odgovornosti. Pri tem mora imeti zakonodajalec v mislih temeljni namen odškodnine,  ki je, da se oškodovanca postavi v položaj, v katerem bi bil, če do škodnega dogodka ne bi prišlo, obenem pa je potrebno preprečiti nalaganje pretirane odgovornosti. Obstaja več načinov, s katerimi različni pravni sistemi določijo odškodninsko odgovornost in s tem omejijo obseg odgovornost povzročitelja škode, da ta ne postane nepredvidljiva in pretirana.

Bikoborbe – varovanje kulturne dediščine ali prekomeren poseg v pravice živali?

Bikoborbe – varovanje kulturne dediščine ali prekomeren poseg v pravice živali?

Martina Sfiligoj

Bikoborbe predstavljajo tradicijo, globoko zakoreninjeno v kulturno dediščino nekaterih držav, kot sta Španija in Mehika, hkrati pa se soočajo z naraščajočimi izzivi s strani zagovornikov pravic živali. Članek analizira pravno in etično napetost med ohranjanjem kulturne dediščine ter vedno večjim priznanjem pravic živali v mednarodnem in evropskem pravu. Obravnava primere državnih ureditev in potencialnih zakonodajnih sprememb, ki bi omogočile uravnoteženje teh nasprotujočih si interesov.

 »Izdajalci pred Ljudskim sodiščem«, Ljudsko sodišče (Volksgerichtshof) v luči procesov po zaroti proti Hitlerju julija 1944

 »Izdajalci pred Ljudskim sodiščem«, Ljudsko sodišče (Volksgerichtshof) v luči procesov po zaroti proti Hitlerju julija 1944

Kristjan Krapež

Ob osemdesetletnici neuspelega atentata na Hitlerja in nastavljenim sodnim procesom, ki so temu sledili se ob predstavitvi teh dogodkov in pravnozgodovinskega fenomena nacističnega Ljudskega sodišča sprašujem o relativnosti dojemanja pojma prava in pravičnosti ter grozot, v katere lahko ta relativnost vodi v nemirnih časih, v kakršnih živimo.

Samoodločba naroda – Ahilova peta ozemeljske celovitosti?

Samoodločba naroda – Ahilova peta ozemeljske celovitosti?

Igor Slijepčević

Samoodločba naroda na ozemlju tuje države lahko sproži mnoge polemike na področju njene ozemeljske celovitosti. Za vsak narod je posebnega pomena, da ima pravico izvajati svojo samoodločbo, saj le na takšen način krepi svojo nacionalno identiteto. Kako se bo uresničila tovrstna želja narodov, je odvisno od naroda samega – lahko preko notranje ali zunanje samoodločbe. Slednja je zlasti problematična, saj je njen poglavitni cilj odcepitev od prejšnje matične države, kar pa za seboj pripelje težavne pravne posledice. Krši se lahko ozemeljska celovitost držav, kar pa je nedvomno vzrok nastalim vojaškim konfliktnim območjem. Zato je pomembno, da se pravica naroda do samoodločbe načeloma izvaja do te mere, da ne povzroči nastanka kršitve ozemeljske celovitosti, razen kadar bi za to obstajal utemeljen razlog.

Load More