Članek obravnava zgodovinsko preobrazbo v dojemanju vojnega posilstva, ki je bilo v preteklosti obravnavano predvsem kot neizogibni stranski učinek vojne. Med dogodki, ki so to dojemanje spremenili, je genocid v Ruandi leta 1994. Ad hoc ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče za Ruando je posilstvo prvič obsodilo ne samo kot vojni zločin, temveč tudi kot sredstvo za izvajanje genocida. Primer Jean-Paul Akayesu je bil ključni primer pri tem preboju, saj je bilo posilstvo uporabljeno kot načrtno orožje za uničenje etnične skupine Tutsijev. Sodba v tem primeru je postavila pomemben precedens v mednarodnem kazenskem pravu in poudarila, da spolno nasilje ni zgolj naključni učinek vojne, ampak se ga agresorji lahko načrtno poslužijo tudi kot sredstvo za uničevanje celotnih skupnosti oz. genocid, ki pa ima daljnosežne pravne posledice.