Pravna tehnologija: trend ali nuja za študente prava?
Pravna tehnologija: trend ali nuja za študente prava?
Benjamin Strajnar, študent 3. letnika
Lara Kodrin, študentka 4. letnika
Izvleček: V dobi digitalizacije in tehnološke revolucije se študentje prava soočajo z novim pojavom – pravno tehnologijo, ki bistveno vpliva na sodobno pravno prakso. Članek raziskuje koncept pravne tehnologije, njeno manifestacijo v pravni praksi in vpliv na poklicne ter izobraževalne poti študentov prava v prihodnosti. Pravna tehnologija namreč obljublja večjo učinkovitost, dostopnost in demokratizacijo pravnih storitev s pomočjo digitalizacije, avtomatizacije obdelave pravnih dokumentov in naprednim iskanjem informacij. Kljub temu pa prinaša številne izzive, ki jih ne smemo prezreti. Integracija tehnologije v pravne procese, kot je uporaba platform, ki jih poganja umetna inteligenca, na primer ChatGPT, je tako sicer res izboljšala dostop do pravnih podatkov in storitev, a hkrati sprožila vrsto vprašanj o varnosti zasebnosti ter potencialu za tehnološke napake. Vse to vodi avtorja do stališča, da je pomembno, da študenti prava razvijejo tehnološko pismenost in sposobnost uporabe teh inovacij. Avtorja zaključujeva, da pravna tehnologija sicer ponuja priložnosti za učinkovitejše delovanje, a zahteva uravnotežen pristop, kritično razmišljanje in etično odgovornost bodočih pravnih strokovnjakov.
Oznake: Umetna inteligenca, pravna tehnologija (LegalTech), pravne inovacije, veliki jezikovni modeli (LLMs), digitalizacija, avtomatizacija, demokratizacija pravnih storitev, učinkovitost in kakovost pravnih storitev
V času digitalizacije in tehnološke revolucije se študentje prava znajdejo pred novim fenomenom - pravno tehnologijo, ki pomembno vpliva na današnjo pravno prakso. Sprejetje (pravnih) tehnologij obljublja večjo učinkovitost, dostopnost in demokratizacijo pravnih storitev, a sočasno prinaša izzive, ki jih ne smemo spregledati. Dobro je, da bodoči pravniki ne le razumejo, temveč tudi aktivno uporabljajo tehnološke inovacije, saj je danes tehnološka pismenost ključna ne le za osebni uspeh, temveč tudi za napredek celotne pravne stroke. Združevanje znanja tehnologij s pravno izobrazbo verjetno predstavlja odlično priložnost za izgradnjo uspešne kariere v pravu. V nadaljevanju članka bova na kratko predstavila, kaj pravna tehnologija pravzaprav je in kje vse se pojavlja v pravni praksi. Pretehtala pa bova tudi njen vpliv na poklicne in izobraževalne poti študentov prava ter izpostavila pomanjkljivosti, ki jih pri tem ne smemo spregledati.
Pravna tehnologija (ang. LegalTech) pomeni integracijo tehnologije v pravne procese in storitve, vključno z digitalizacijo pravnih storitev, avtomatizacijo obdelave pravnih dokumentov, naprednim iskanjem informacij in inovacijami v pravnem raziskovanju.[1] Digitalizacija v pravni sferi preoblikuje tradicionalne načine shranjevanja in dostopanja do informacij, s prenosom podatkov v digitalno obliko. S tem bistveno izboljša dostopnost do pravnih podatkov, dokumentov in storitev preko spleta. Pravniki lahko z uporabo spletnih platform, kot so e-prostor, e-davki in e-sodstvo, učinkovito pridobivajo relevantne podatke (npr. iz zemljiške knjige), ali pa elektronsko vložijo in obdelujejo različne pravne dokumente (npr. vlaganje izvršb).
Avtomatizacijo obdelave pravnih podatkov, je bistveno pospešil hiter razvoj umetne inteligence, natančneje razvoj velikih jezikovnih modelov (ang. Large Language Models oz. LLMs) in strojnega učenja (ang. Machine Learning). Hitro je mogoče analizirati, prepoznati in urejati pravne dokumente ter opravljati ostale standardizirane naloge. Programi prepoznajo specifične klavzule, interpretirajo podane informacije in avtomatizirajo rutinske naloge, kot so preverjanje skladnosti ali izdelava standardnih pogodbenih osnutkov.
Najbolj prepoznaven model, ki omogoča takšno storitev, je ChatGPT.[2] Kot bolj specializirani pomočniki za analizo dokumentov se pojavljajo pravni programi kot so Harvey,[3] Luminance[4] in Alexi,[5] kot orodje pri pripravi pogodb pa program Lexis.[6] S pomočjo algoritmov za napredno iskanje, ki so posebej zasnovani za prepoznavanje in interpretacijo pravnega jezika, lahko pravniki in stranke hitro najdejo relevantne sodne odločbe, zakonodajo ali drugo pravno literaturo. V Sloveniji je na tem področju najbolj znana digitalna svetovalka Lexi portala IUS INFO.[7]
Z integracijo teh tehnologij se povečujeta učinkovitost in kakovost pravnih storitev, saj omenjeni produkti omogočajo razvrščanje in interpretacijo velike količine informacij v izrazito kratkem času. Zagotavljajo tudi večjo mero preglednosti in strukturiranosti, zmanjšujejo manevrski prostor za človeške napake ter pravo posamezniku ponujajo na bolj jasen, dostopen in razumljiv način. Ker se z uporabo pravne tehnologije pravniki hitreje spopadajo s pravnimi nalogami, lahko drastično zmanjšajo čas priprav in povečajo efektivnost dela.[8] Vse to pripomore k zmanjšanju stroškov pravnih storitev, s tem pa se pravne storitve tudi demokratizira.
Pravna tehnologija posega predvsem na področje banalnih administrativnih in rutinskih nalog. Te naloge v pisarnah doletijo prav študente in pripravnike, obsegajo pa predvsem arhiviranje dokumentov, iskanje informacij v bazah podatkov, iskanje relevantne sodne prakse itd. Ali bo to za študente prava pomenilo, da njihovo delo ne bo tako iskano, ali pa bo pomenilo preskok k bolj intelektualno zahtevnim nalogam, ki zahtevajo priučeno pravno znanje. Ne glede na odgovor, je dejstvo, da bo posameznik moral posedovati relevantno tehnično znanje in znati tehnologijo tudi uporabljati. Po raziskavah opravljenih decembra 2021 namreč kar 50 % odvetniških pisarn v Angliji in Walesu uporablja pravne tehnologije, ki imajo integrirano umetno inteligenco.[9] Podatek, da je trg pravne tehnologije eden izmed najhitreje rastočih tehnoloških trgov, pa namiguje na to, da je številka dejanske uporabe pravne tehnologije v odvetniških pisarnah dandanes že mnogo večja.
Čeprav pravna tehnologija predstavlja pomembno prelomnico, ni povsem brez napak in pomanjkljivosti. Prav zato je ključnega pomena, da si vzamemo potreben čas za prilagajanje ter učenje in tako razvijemo tudi kritični pogled. Pojavlja se predvsem vprašanje zasebnosti posameznikov in varnosti podatkov, ki s selitvijo informacij na splet, postajata vse bolj izpostavljena kibernetskim napadom. Avtomatizacija in umetna inteligenca ne moreta vedno upoštevati nians in človeškega elementa, ki je pogosto ključnega pomena pri pravnem odločanju, izgubi pa se tudi osebni pristop. Obstaja nevarnost, da bodo tehnološke napake ali pomanjkljivosti (pri generativni umetni inteligenci morebitne t.i. halucinacije) vodile v napačne pravne nasvete ali interpretacije. Pri tem eno izmed glavnih težav predstavlja zapletenost procesiranja pravnih podatkov, do katere prihaja zaradi kompleksne narave samega pravnega jezika, regulacije pravne stroke in pravne kulture. Kompleksnost pravnega jezika se namreč kaže v večpomenskih izrazih, širokopomenskih terminih, različnih interpretacijah in specifični terminologiji, ki je značilna za pravna besedila. To zahteva izjemno natančnost in občutljivost pri obdelavi pravnih podatkov, za kar generativni programi umetne inteligence, kljub svoji napredni tehnologiji, pogosto še niso dovolj “izučeni”. Pravo je hkrati izredno regulirana disciplina, saj je omejena s številnimi predpisi in zahtevami, ki jih morajo pravniki izpolnjevati. Za opravljanje osnovne svetovalne dejavnosti je običajno potrebno imeti vsaj diplomo iz prava, medtem ko je za opravljanje drugih dejavnosti (npr. zastopanje strank na sodišču) potrebno opraviti še vsaj pravniški državni izpit. Regulacija pravne profesije vključuje tudi določene etične standarde, ki jih morajo pravniki upoštevati pri svojem delu.[10] Tu gre predvsem za ohranjanje zaupnosti strank in poštenost pri svetovanju. Navsezadnje pa pravo igra ključno vlogo pri oblikovanju in usmerjanju družbenih sprememb, saj postavlja okvir, znotraj katerega družba deluje in se razvija. Prav zato je za pravno kulturo značilna dodatna previdnost ob sprejemanju novosti. Medtem ko se svet hitro spreminja, pravo zagotavlja stabilnost in kontinuiteto, s čimer ščiti osnovne vrednote in pravice posameznikov. V časih hitrih družbenih premikov mora biti pravo tisto, ki uravnava ravnotežje med napredkom in ohranjanjem družbenega reda.[11]
Prednosti in slabosti torej obstajajo, a v dobi, ko se preoblikujeta način dela in ponudba pravnih storitev, je proaktivno učenje o pravni tehnologiji (bodisi preko obiskovanja tečajev, predavanj, seminarjev ali samoiniciativnega izobraževanja) postalo ne le koristno, ampak nujno. Kritično razmišljanje je pri tem seveda bistvenega pomena; brez njega bi lahko nepremišljena uporaba takšnih orodij vodila v vse napačne načine delovanja. Z nadaljnjim razvojem pa bo ena ključnih nalog mladih pravnikov smiselno sprejemati inovacije in ohranjati temeljne vrednote, kar bo od njih zahtevalo ne le potrebna znanja in spretnosti, temveč tudi družbeno odgovornost in etično držo.
SEZNAM VIROV IN LITERATURE
Hongdao Qian, Khan Asif, Bibi Sughra, Ardito Lorenzo: Legal Technologies in Action: The Future of the Legal Market in Light of Disruptive Innovations (2019), str. 2-19.
Katz Daniel, Hartung Dirk, Gerlach Lauritz, Jana Abhik, Bommarito Micheal: Natural Language Processing in the Legal Domain (2023), str. 2-13.
Mania, Karolina: Legal Technology: Assessment of the Legal Tech Industry’s Potential, v: Journal of the Knowledge Econonomy, 14, (2023), str. 595-619.
Parnham Richard, Sako Mari, Armour John: AI-assisted lawtech: its impact on law firms (2021), str. 2-34.
Schwarcz Daniel, Choi Jonathan: AI Tools for Lawyers: A Practical Guide, v: Minnesota Legal Studies Research Paper (2023), str. 2-35.
Opombe:
[1] Mania, Legal Technology: Assessment of the Legal Tech Industry’s Potential (2023), str. 595–619.
[2] Schwarcz, Choi, AI Tools for Lawyers: A Practical Guide (2023), str. 7-28.
[6] https://www.lexisnexis.com/en-us/products/lexis.page
[7] https://www.iusinfo.si/promocija/lexi
[8] Hongdao, Khan, Bibi, Ardito, Legal Technologies in Action: The Future of the Legal Market in Light of Disruptive Innovations (2019), str. 9-11.
[9] Parnham, Sako, Armour, AI-assisted lawtech: its impact on law firms (2021), str. 7-8.
[10] Odvetniška zbornica Slovenije je tako sprejela Kodeks odvetniške poklicne etike.
[11] Katz, Hartung, Gerlach, Jana, Bommarito, Natural Language Processing in the Legal Domain (2023), str. 5-13.
