V sklopu mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah smo med študenti Pravne fakultete v Ljubljani izvedli anketo o stanju in dojemanju korupcije v Sloveniji.
V sklopu mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah smo med študenti Pravne fakultete v Ljubljani izvedli anketo o stanju in dojemanju korupcije v Sloveniji.
Zaradi splošne razširjenosti korupcije in nevarnosti, ki jih ta prinaša stabilnosti in varnosti družbe zaradi spodkopavanja vrednot demokracije, etičnih načel, pravičnosti, ogrožanja trajnostnega razvoja in vladavine prava ter mnogih drugih težav, so države leta 2003 v okviru Generalne skupščine OZN sprejele prvo globalno protikorupcijsko pogodbo tj. Konvencijo Združenih narodov proti korupciji.
Razmere, ki vladajo v času trenutne pandemije, vzpostavljajo idealne pogoje za korupcijo in z njo povezana dejanja. Posledice teh dejanj se najbolj kažejo na petih področjih: na področju vladavine prava prihaja do hudih kršitev tega osnovnega principa vsake urejene države; za področje javnega naročanja sta v času pandemije posebej pomembni hitrost in enostavnost postopkov, kar povečuje že tako visoka korupcijska tveganja; pomen transparentnosti bi v trenutnih okoliščinah moral rasti, pa se dogaja ravno nasprotno; tudi varovalki v obliki nadzornih mehanizmov in medijev sta pod pritiskom z namenom njune popolne onesposobitve. V praksi torej obstaja vrsta primerov in znakov, ki kažejo, da so bile trenutne razmere res zlorabljene za osebno okoriščanje tako v svetu kot tudi v Republiki Sloveniji.
Just as it is impossible not to taste the honey or the poison that finds itself at the tip of the tongue, so it is impossible for a government servant not to eat up, at least a bit of the King's revenue. Just as fish under water cannot possibly be found out either as drinking or not drinking water, so government servants employed in the government work cannot be found out taking money.
Prispevek oriše nekatere ključne posledice korupcije na področju upravljanja z okoljem od onesnaževanja okolja, omejevanja vloge civilne družbe v postopkih odločanja o okoljskih projektih do zaviranja inovativnosti in razvoja novih tehnologij.
Šport že dolgo časa nima več le socialnega, vzgojno- izobraževalnega, zdravstveno-preventivnega in rekreacijskega namena, ampak postaja močna gospodarska panoga. Prav zaradi finančnega vidika tudi šport ni imun na koruptivna dejanja, ki imajo čezmejne razsežnosti. Poznamo več oblik korupcije v športu kot so doping, prirejanje tekmovanj, pranje denarja, volitve v športnih organizacijah, podkupovanje itd. Doping afere in nameščanje tekmovanj sta vse bolj medijsko izpostavljena, posledice pa negativno vplivajo na ugled športa in udeležencev. Taka dejanja uničujejo podobo in integriteto športa, zato je nujno potrebno vzpostaviti učinkovit zakonodajni okvir na mednarodni in nacionalni ravni.
Prispevek naslavlja perečo problematiko škodljivih vplivov korupcije za stanje človekovih pravic po svetu, predvsem skozi relevantno prakso pogodbenih nadzornih teles po temeljnih mednarodnih pogodbah s področja človekovih pravic (t. i. Odborov) v okviru Organizacije združenih narodov.
V prispevku so objavljeni odgovori na vprašanja, ki so nam jih študetni Pravne fakultete v Ljubljani zastavili v okviru projekta “Pamfilovi nasveti za študij prava”.
Načelo vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb v pravni red EU in držav članic vpeljuje logiko samodejnega priznavanja tujih sodb in sodnih odločb. Načelo, ki je sprva predstavljalo enostavno rešitev za zagotovitev lažjega pravosodnega sodelovanja držav članic v kazenskih in civilnih področjih, je hitro trčilo v oviro različnih standardov pravne varnosti posameznih držav članic, zaradi česar ga je bila EU prisiljena reševati z vzpostavitvijo skupnih minimalnih standardov EU, ki jih morajo države članice skladno z načelom primarnosti prednostno upoštevati. Pri tem se načelo vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb ter uporaba skupnih minimalnih standardov EU vseskozi razvija ter dobiva nove razsežnosti tudi preko sodne prakse SEU v zadevah »Melloni«, »Taricco I« in »Taricco II« ter skozi doktrino »Solange«, ki jo je razvilo nemško zvezno ustavno sodišče.
Pravna država in uveljavljanje načela vladavine prava je v našem času tudi izjemno pomembna razvojna naloga. Če želimo v resnici doseči nove ravni gospodarske, socialne in politične razvitosti, moramo zagotoviti znatno boljše uresničevanje vladavine prava, oziroma z drugimi besedami pravna država mora delovati v polni meri.
Na svetu obstaja več vrst družbene organiziranosti, to besedilo pa se bo poskušalo osredotočiti predvsem na medsebojno (ne)ujemanje med demokratičnim političnim sistemom in kapitalističnim (neoliberalnim) ekonomskim sistemom ter na vprašanje njune skupne prihodnosti.
Strpnost do kolaborantov, članov izvensodnih senatov, revizorjev zgodovine, zunajživljenskih skupnosti, udbomafijcev, totalitarnih deviantnežev, omrežij (navadno local area), da, in celo do avtorjev sodniškega coup d' etat, nosilcev indemnitet in procesnih imunitet, konvertitov, hereziarhov, tistih, ki so nas neprijetno presenetili, onih, od katerih imamo lepljive prste, in tistih, ki v svojih pritrdilnih mnenjih vzbujajo občutek, da navajajo razloge, ki nas napeljujejo na misel, da bi njihova mnenja lahko bila tudi odklonilna ... Vseh. Politikantstvu v tej državi res ni videti meje.
Po diplomi sta na voljo dve osnovni možnosti in sicer pridobivanje dohodkov ali pa nadaljevanje z nepridobitnim načinom življenja. V skladu s klasičnimi učbeniki politične ekonomije se dohodki lahko pridobivajo na račun kapitala, zemlje ali (zagotovo najslabše možnosti) dela, po prof. Bajtu in prof. Štiblarju pride v poštev tudi podjetništvo, medtem ko ni najbolj verjetno, da univerzitetni diplomirani pravnik postane izumitelj, četudi ni povsem izključeno.
»Svobodnega človeka ne bomo prijeli, zaprli, mu odvzeli premoženja, izobčili, izgnali ali ga kako drugače uničili ali postopali zoper njega, razen na podlagi zakonite sodbe njemu enakih ali po pravu dežele.«
Magna Carta 1215, določba 39
Rasno razlikovanje je dejanje s katerim je določena rasa ljudi postavljena v slabši položaj, hkrati pa pomeni, da si druga skupina ustvari nek boljši, privilegiran status. Čeprav mnogi rasizem dojemajo kot družbeni pojav preteklosti, lahko številni protesti v okviru gibanja Black lives matter služijo kot dokaz, da gre za nerešeno vprašanje, katerega obstoj mnogi zanikajo.
Ko se tako brezciljno premikam iz bifeja do bifeja in medtem razmišljam, kam naj se zvečer zavlečem, se dostikrat vprašam, kaj me je pripeljalo v takšno brezizhodno situacijo. Sem nekdanji študent prava, perspektiven srednješolec z dobrim povprečjem, zdaj pa del neznanske armade brezposelnih.
Pravica do informacij javnega značaja in varstvo osebnih podatkov sta v sodobni informacijski družbi temeljni človekovi pravici. Kljub njunemu medsebojnemu dopolnjevanju v smislu nadzora družbe nad državno oblastjo, pa med njima obstaja potencialen konflikt. V članku se bom poleg predstavitve obeh pravic osredotočila predvsem na poskuse reševanja konflikta v aktualni zakonodaji ter predstavila nekaj zanimivejših primerov iz prakse.
Odgovor na vprašanje zakaj študiram pravo, ki se seveda zastavlja v prvi vrsti študentom pravne fakultete, je mogoče podati le v okviru ustrezne znanstvene tipologije. V prispevku so zato predstavljeni nekateri karakterno - tipološki vzorci, na podlagi katerih je mogoče izgraditi diferenciran pristop k vzpostavitvi motivacije za pravni študij.