Aktivno državljanstvo kot (spodleteli) poskus pravnega opismenjevanja mladih

Avtorica: Klara Bajc*

Izvleček: Prispevek obravnava dva nedavna ukrepa, ki ju je država utemeljila s krepitvijo aktivnega državljanstva: uvedbo obveznega vsebinskega sklopa Aktivno državljanstvo v srednješolske programe in izročitev izvoda Ustave Republike Slovenije prvošolcem in dijakom prvih letnikov ob začetku šolskega leta 2026/2027. Avtorica presoja, ali sta primerna za pravno opismenjevanje mladih, ugotavlja, da pravnega opismenjevanja noben izrecno ne opredeljuje kot cilja, in predlaga vključitev pravne stroke v zasnovo in izvedbo Aktivnega državljanstva.

Ključne besede: pravno opismenjevanje, aktivno državljanstvo, državljanska vzgoja, Ustava Republike Slovenije, šolski sistem.

1. Uvod

Kakor se taborniki in skavti v naravi učijo praktičnih življenjskih veščin, samostojnosti in preživetja, naj bi se mladi v okviru aktivnega državljanstva učili udejstvovanja v javnem življenju, sodelovanja z drugimi državljankami in državljani ter kritičnega mišljenja.[1] Toda tabornik, ki ne pozna vozlov, ne bo postavil šotora; podobno aktivni državljan, ki ne pozna temeljev prava, težko uveljavlja svoje pravice in izpolnjuje svoje dolžnosti.

Pravna pismenost je v demokratični družbi, ki temelji na načelu pravne države, postala ključna kompetenca, saj posameznika opremlja z znanjem, stališči in vedenjskimi vzorci, potrebnimi za razumevanje in uporabo pravnih norm v vsakdanjem življenju. Ne zajema zgolj kognitivnega razumevanja prava, temveč tudi normativno ozaveščenost in ravnanje v skladu s pravili.[2] Teoretično jo uvrščamo v okvir državljanske pismenosti, ki je temelj oblikovanja aktivnih državljanov; njena krepitev v izobraževanju mlade pripravlja na vlogo nosilcev družbenih sprememb, ki se zavedajo ustavnih načel in čutijo odgovornost do skupnosti.[3] Hkrati pa empirične raziskave kažejo, da zgolj povečevanje teoretičnega znanja ne vodi samodejno do višje pravne zavesti in do ravnanja v skladu s pravom.[4]

Pravna država se ne more opirati le na prisilo, temveč potrebuje zaupanje državljanov v pravo, to pa lahko pridobijo le, če so dovolj seznanjeni z delovanjem družbe in njenega pravnega sistema. Ključno vlogo ima pri tem izobraževanje.[5] Tudi ustavni in mednarodnopravni okvir pravice do izobraževanja izobraževanju nalagata cilje, ki presegajo prenos znanja: usmerjeno mora biti v polni razvoj človekove osebnosti, krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pripravo otroka na odgovorno življenje v svobodni družbi.[6]

V zadnjih letih opažam, da pravno opismenjevanje – in to ne zgolj mladih – postaja vse bolj cenjena vrednota. Dejavnejše so nevladne organizacije, ki pripravljajo dogodke in izdajajo publikacije s pravnega področja, študentske organizacije prirejajo dogodke zlasti o delovnopravnih temah, o pravnih vprašanjih so začeli govoriti tudi nekateri vplivneži in druge znane osebe. Temu so sledili tudi nosilci oblasti: v srednješolske programe so uvedli obvezni vsebinski sklop Aktivno državljanstvo,[7] ob začetku šolskega leta 2026/2027 pa so prvošolcem in dijakom prvih letnikov podarili izvod Ustave Republike Slovenije.[8] Oba ukrepa sta utemeljena s krepitvijo aktivnega državljanstva, sta nedavna in sta bila deležna tako pohval kot kritik. V prispevku analiziram, ali sta primerna za pravno opismenjevanje mladih. Pred tem na kratko opredelim pojem pravne pismenosti in njeno dosedanje mesto v šolskem sistemu.

2. Pravna pismenost in njeno mesto v šolskem sistemu

2.1. Pojem pravne pismenosti

V sodobnih družbah z ogromno količino pravnih predpisov in pravil, ki so precej zapletena, za razumevanje in uporabo prava ne zadošča osnovna pismenost, zato se je pojem pravne pismenosti razširil na vsa znanja in veščine, potrebne za učinkovito delovanje v pravnem sistemu.[9] Izraz se je sprva nanašal na strokovno pravno izobraževanje: pravno pismen je bil pravnik, ki je znal brati in pisati pravne argumente, vloge, mnenja, sodbe in zakonodajo, torej je bil »pismen v pravu« in je znal razmišljati ter komunicirati »kot pravnik«.[10]

Širši pomen se je uveljavil po dveh poteh. Prvi pristop razume pravno pismenost kot sposobnost, razporejeno vzdolž kontinuuma, na katerega enem koncu so odvetniki in sodniki, na drugem pa prava neuki laiki. Zagovarjal ga je J. B. White, ki je pravno pismenost opredelil kot »stopnjo usposobljenosti v pravnem diskurzu, potrebno za smiselno in dejavno življenje v naši kulturi, ki je vse bolj prežeta s pravom in nagnjena k sodnemu reševanju sporov«.[11] Po tem pristopu je za učinkovito sodelovanje v sodobni družbi potrebna določena raven pravne pismenosti, ni pa nujno, da povprečni državljan doseže strokovni standard, ki ga zahtevajo pravne fakultete. Drugi pristop pravno pismenost razume kot metaforo, ki potegne vzporednico med institucijo prava in tujim jezikom, ki ga je treba usvojiti: kdor ni pravno pismen, doživlja svet pravnikov in sodnikov kot neznano deželo.[12] Oba pristopa sta privedla do razširjenega pojmovanja pravne pismenosti, ki presega pravniški poklic in sega v širšo skupnost; različnim opredelitvam je skupen poudarek na sposobnosti ustreznega ukrepanja, ko se posameznik sreča s pravnim problemom.[13]

2.2. Pravno opismenjevanje v osnovni šoli

Predosamosvojitveno socialistično družbeno-moralno vzgojo je ob uvedbi devetletke leta 1996 nadomestil predmet etika in družba, z učnim načrtom iz leta 1999 se je uveljavilo poimenovanje državljanska vzgoja in etika, pozneje pa je predmet pridobil še domovinsko razsežnost: najprej v imenu, z učnim načrtom iz leta 2011 pa tudi v vsebini. Vsem izvedbam je skupno, da se izvajajo v 7. in 8. razredu osnovne šole po eno uro tedensko, v skupnem obsegu 35 ur.[14] Današnji obvezni predmet domovinska in državljanska kultura in etika se od 1. 9. 2026 izvaja po novem učnem načrtu, ki ga je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje določil 22. 5. 2025 in ki ohranja obseg 35 ur v 7. in 8. razredu.[15]

Od šestih tem učnega načrta[16] sta s pravom neposredno povezani dve. Pri temi Demokracija in človekove pravice učenec med drugim utemelji pomen pravil v skupnosti, opiše značilnosti človekovih pravic, na primeru pojasni, kdaj so lahko pravice omejene, ter prepozna kršitve človekovih pravic in možne posledice za kršitelje.[17] Pri temi Demokracija v Republiki Sloveniji in Evropski uniji ter aktivno državljanstvo opiše elemente, ki Slovenijo opredeljujejo kot demokratično državo (med njimi vladavino prava in delitev oblasti), razloži pomen Ustave za državo in posameznika, opiše volilno pravico ter vlogo Evropskega parlamenta in Evropske komisije.[18] Pri tem predmetu se učenci torej prvič sistematično srečajo s pravnimi vsebinami. Gre za prvo uradno pravno opismenjevanje v slovenskem izobraževalnem sistemu.

Pomenljivo je, da učni načrt med pismenostmi, ki jih predmet razvija, izrecno navaja medijsko, politično, ekonomsko in finančno pismenost, pravne pa ne.[19] Med priporočenimi viri za pravne teme so sicer besedilo Ustave, njena lahko berljiva izdaja in Ustava v stripu, knjiga M. Cerarja Kako sem otrokom razložil demokracijo, priročniki Amnesty International in letna poročila Varuha človekovih pravic, pravne strokovne literature pa ni[DB1] .[20] Zunaj tega predmeta so imeli mladi doslej le malo formalnih priložnosti za pravno opismenjevanje.

3. Prvi ukrep: obvezni vsebinski sklop Aktivno državljanstvo

3.1. Normativni okvir in zasnova

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 205. seji 20. 2. 2020 določil učni načrt Aktivno državljanstvo za splošno in strokovno gimnazijo v obsegu 35 ur, Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje pa je na 177. seji 21. 2. 2020 določil katalog znanja [DB2] za srednje strokovno (35 ur) in srednje poklicno izobraževanje (30 ur). Prenovljeni programi so začeli veljati v šolskem letu 2020/2021 za dijake, vpisane v 1. letnik. Aktivno državljanstvo sodi v novo kategorijo Druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela, izvaja se v 3. letniku (v srednjem poklicnem izobraževanju lahko tudi v 2. letniku) in se ocenjuje opisno.[21] V praksi se je torej začelo izvajati v šolskem letu 2022/2023.[22] Poučuje ga lahko učitelj z znanji s področja visokošolskega izobraževanja sociologije, filozofije, zgodovine, geografije ali politologije.[23]

Sklop je zasnovan interdisciplinarno, njegov temeljni cilj je spodbujanje aktivnega, informiranega in odgovornega demokratičnega državljanstva, vsebine pa so razvrščene v štiri tematske sklope, ki ustrezajo osebni, družbeni, državni in globalni ravni državljanskega angažiranja.[24] Rdeča nit podpornih gradiv je izkustveno učenje, pri katerem učitelj ni posredovalec znanja pasivnim prejemnikom, temveč prepoznava pretekle izkušnje dijakov, omogoča [DB3] ustvariti nove in jih pomaga osmisliti.[25] Učitelj pri tem uporablja problemsko učenje, vodeni razgovor, argumentirano razpravljanje, simulacije, igro vlog in projektno delo,[26] aktivnosti pa se pogosto organizirajo strnjeno, v obliki projektnih dni ali tednov, ekskurzij in obiskov institucij.[27]

3.2. Pravne vsebine v učnem načrtu

Velik del učnega načrta je neposredno ali posredno pravne narave. Dijaki spoznavajo, da pravila svobodo posameznika hkrati omejujejo in varujejo, obravnavajo vrste človekovih pravic, svobodo govora, delavske pravice, pridobitev državljanstva, Ustavo kot najvišji pravni akt, pojma pravne in socialne države, pravice narodnih skupnosti, lokalno samoupravo ter institucije in državljanstvo EU.[28] Izrazito pravni so tudi nekateri standardi znanja: dijak analizira pojem pravice, razloži vlogo Ustave kot akta, s katerim država predpisuje družbeno in politično ureditev, prepozna izbrano vsebino Ustave in jo predstavi v praktični situaciji, razloži pravice in dolžnosti državljanov in tujcev ter opiše pravice in obveznosti iz državljanstva EU.[29]

Kljub temu pravno opismenjevanje ali pravno ozaveščanje ni izrecno navedeno med cilji sklopa. Splošni cilji govorijo o razumevanju delovanja družbe in demokratičnih procesov, kritični presoji, poznavanju demokratičnih in političnih institucij ter kritičnem razumevanju medijev,[30] pravo pa se pojavlja le kot sredstvo za dosego teh ciljev. Med avtorji učnega načrta, ki prihajajo z Zavoda RS za šolstvo, gimnazij ter Fakultete za družbene vede, Filozofske in Pedagoške fakultete, ni predstavnika pravne stroke;[31] tudi v temeljni podporni monografiji Aktivno državljanstvo v srednji šoli: posameznik, skupnost, država, svet sta poglavji o človekovih pravicah ter o Ustavi in političnem sistemu delo avtorjev s Filozofske oziroma Pedagoške fakultete in s Fakultete za družbene vede.[32]

3.3. Podporno gradivo in izvedba v praksi

Za podporo učiteljem sta bila izdana priročnik in omenjena monografija, Zavod RS za šolstvo pa je pripravil 24-urno usposabljanje, na katero se je prijavilo 200 učiteljic in učiteljev.[33] V šolskih letih 2022/2023 in 2023/2024 je sledilo še šest dvodnevnih usposabljanj, iz katerih je nastal Zbornik učnih aktivnosti: aktivno državljanstvo z 32 predlogi aktivnosti.[34] S pravom se tesneje povezuje le nekaj od njih, na primer aktivnosti o Evropski uniji, lokalnem odločanju, človekovih pravicah in volitvah.[35]

Za ponazoritev sem podrobneje analizirala šesturno aktivnost Pomen razumevanja in uresničevanja demokracije in človekovih pravic v vsakdanjem življenju. Dijaki naj bi razumeli potrebnost zakonov, ki svobodo posameznika omejujejo in jo omogočajo, povezavo med pravicami in odgovornostmi ter vrste človekovih pravic in načine njihovega varovanja.[36] Aktivnost obsega razlikovanje med demokracijo in avtokracijo, predstavitev Splošne deklaracije človekovih pravic in delitve pravic v tri kategorije, ogled filma The Story of Human Rights, razpravo o dvojni vlogi države, ki v pravice lahko posega, obenem pa jih prek pravosodnega sistema varuje, ter metodo »deklica s socialnimi pravicami«: dijaki ob pravljici H. C. Andersena Deklica z vžigalicami ugotovijo, da so deklici kratene pravica do bivališča, hrane, zdravstvene oskrbe, izobrazbe in varstva.[37] Zamisel je didaktično privlačna, s pravnega vidika pa odpira več vprašanj. Edina navedena pravna vira sta knjiga M. Cerarja in Splošna deklaracija.[38] Gradivu bi nedvomno koristil pravniški pregled.

Šole sklop v praksi izvajajo zelo različno. Med dejavnostmi s pravno vsebino se pojavljajo delavnice o Ustavi (tudi z Ustavo v stripu), obiski Državnega zbora, Hiše EU, sodišča in zapora, simulacija seje občinskega sveta, »pravniška soba pobega«, delavnica Moje pravice in dolžnosti, projekt Amnesty International Pišem za pravice, delavnice o prekarnem delu in pogodbah o delu ter delavnica Izbrisani, ki jo vodijo pravnica in osebi z izkušnjo izbrisa.[39] Nekatere šole vsebine prepuščajo tudi zunanjim izvajalcem, na primer delavnico Konzulara 1-0-1 o konzularnem poslovanju in pravicah v tujini, pripravljeno v sodelovanju z Inštitutom Gajst – Zavodom raziskovalni inštitut za diplomatsko izobraževanje,[40] ali Pravne sprehajalnice Pravne mreže za varstvo demokracije, ki so med majem 2023 in aprilom 2024 dijakom v Ljubljani in Mariboru v petih vsebinskih sklopih približale pravo z obiski sodišč, tožilstva, policije, zavodov za prestajanje kazni in drugih institucij.[41]

Končno poročilo o spremljanju uvajanja sklopa kaže, da je v šolskem letu 2023/2024 90,3 % učiteljev vsaj v manjšem obsegu sodelovalo z okoljem oziroma zunanjimi izvajalci, najpogosteje s Hišo EU in Državnim zborom.[42] V 43,5 % primerov je sklop v posameznih oddelkih poučevalo več učiteljev, v 28,6 % več učiteljev vsak v svojem oddelku, le v 20,1 % pa en sam učitelj vse oddelke.[43] Učitelji so izrazili potrebo po dodatnem usposabljanju zlasti za aktivne metode in oblike dela (31,8 %), poučevanje kontroverznih tem (29,9 %), medijsko in informacijsko pismenost (24,7 %), konstruktivno reševanje konfliktov (21,4 %) in različne načine ocenjevanja (20,8 %),[44] 24 % pa jih meni, da obseg ciljev glede na predpisano število ur ni uresničljiv.[45]

3.4. Ocena ukrepa

Umestitev sklopa v 3. letnik je logična, saj dijaki v tem obdobju postajajo polnoletni in pridobijo volilno pravico.[46] Menim pa, da bi bilo vsebine bolje razporediti skozi celotno srednješolsko izobraževanje. Tudi nekateri učitelji opozarjajo, da jih ni mogoče posredovati v trenutni obliki, temveč jih je treba obravnavati več let, da jih mladi ponotranjijo.[47]

Ukrep ima nedvomne prednosti. Zasnovan je interaktivno in prožno,[48] pravne teme so primerne starosti dijakov, tistim, ki se bodo odločili za študij prava, daje dobro izhodišče, vsem drugim pa širi splošno razgledanost. Dejavnosti, kot so Pravne sprehajalnice ali delavnica Izbrisani, dokazujejo, da je pravo mogoče poučevati živo in izkustveno.[49] Takšen pristop se sklada z ugotovitvami, da k resničnemu ponotranjenju pravnih vrednot prispevajo zlasti razprave o pravnih primerih, simulacije sojenj in projektno učenje.[50]

Ukrep pa ima tudi ključne pomanjkljivosti. Prvič, pravno opismenjevanje ni opredeljeno kot cilj, zato je obravnava prava odvisna od posameznega učitelja in šole.[51] Drugič, sklop poučujejo učitelji sociologije, filozofije, zgodovine, geografije in politologije,[52] ki sami izražajo potrebo po dodatnem usposabljanju;[53] pravnik ga po učnem načrtu ne more poučevati, na kar je v anketi opozoril tudi eden od učiteljev.[54] Pravniki, pravne fakultete in druge pravniške organizacije pri pripravi učnega načrta in temeljnih gradiv niso sodelovali, pri izvedbi pa sodelujejo le izjemoma, prek posameznih projektov.[55] Tretjič, 35 ur (v srednjem poklicnem izobraževanju 30) za tako obsežen nabor vsebin ne zadošča.[56] Četrtič, ukrep ustvarja neenakost: šole na geografsko obrobnih območjih imajo višje stroške in logistične težave pri ekskurzijah v Ljubljano, zato so se ravnatelji spraševali, ali šola s tem družbeno neenakost zmanjšuje ali povečuje, kar je ironično pri sklopu, ki obravnava tudi načelo enakih možnosti.[57] Petič, opisna ocena in ponekod ocenjevanje zgolj prisotnosti zmanjšujeta resnost, s katero dijaki sklop jemljejo.[58]

Rešitev vidim v vključitvi pravne stroke, v izrecni opredelitvi pravne pismenosti kot cilja sklopa, v razširitvi kroga izvajalcev na pravnike, v sistematičnem sodelovanju s pravnimi fakultetami, sodišči in nevladnimi organizacijami s pravnega področja ter v namenski podpori šolam na geografskem obrobju.[59]

4. Drugi ukrep: izročitev Ustave prvošolcem in dijakom prvih letnikov

4.1. Vsebina in deklarirani nameni ukrepa

Ob začetku šolskega leta 2026/2027 sta Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino ter Ministrstvo za obrambo izvedla »skupno simbolno dejanje«: prvošolce in prvošolke sta kot »simbolna popotnica« pospremili Ustava Republike Slovenije in slovenska zastavica, dijake prvih letnikov srednjih šol pa izvod Ustave.[60] Zastavo in Ustavo je prejelo skoraj 19.000 prvošolcev.[61]

Minister za izobraževanje, znanost in mladino je poudaril: »S tem dejanjem želimo mladim ob pomembni življenjski prelomnici predati tudi jasno sporočilo: znanje, svoboda, odgovornost in pripadnost skupnosti so temelji, na katerih gradimo našo prihodnost. […] Želimo, da mladi te vrednote poznajo, razumejo in jih nekoč kot aktivni državljani tudi sami soustvarjajo.« Ministrstvo želi z izročitvijo mlade spodbuditi k razumevanju pomena ustavnih vrednot, državljanske odgovornosti, aktivnega državljanstva in sodelovanja v demokratični družbi.[62] Na omrežju Facebook je dodalo, da naj bi mladi spoznavali državo, v kateri odraščajo, svoje pravice in odgovornosti ter pomen pripadnosti skupnosti, Ustava pa naj bi postala izhodišče za družinski pogovor o svobodi, enakosti, pravicah in odgovornosti, saj se odnos do skupnosti in države začne graditi doma. Minister je ob tem zapisal, da je poznavanje države, njenih temeljev in vrednot »pomemben korak k aktivnemu državljanstvu in domoljubju«.[63]

Zgovorno je, da se v nobeni od izjav med cilji izročitve najvišjega pravnega akta v državi ne pojavi pravno opismenjevanje; poudarjeni so vrednote, pripadnost, domoljubje in aktivno državljanstvo.[64] Ker je ministrstvo samo ukrep označilo za simbolno dejanje,[65] njegov namen že v izhodišču ni bil pravno opismeniti prvošolcev.

4.2. Odzivi strokovne in širše javnosti

Ukrep je naletel na številne kritike iz vrst izobraževalne stroke. Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije S. Božič se je vprašal, ali je smiselno ustavo podeljevati otrokom, ki še ne znajo brati.[66] Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj T. Vaupotič Zemljič je dvomila o smislu darila v obliki »knjižice, ki nima sličic, ki je polna besedila, ko otroci ne razumejo, kaj je Ustava«.[67] Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS je opozorilo, da je Ustava dostopna na spletu, v stripu in kot animacija, ter da ne gre za besedilo, »ki bi bilo namenjeno spodbujanju branja prvošolcev oziroma spodbujanju družinskega branja z otroki«.[68] Podobno sta menili predsednica Zveze svetov staršev L. Romih in ravnateljica OŠ Nove Fužine D. Korošec, po kateri bi Ustavo sicer morala imeti vsaka družina, vendar ne prek prvošolcev.[69] Ravnateljica OŠ Sostro M. Pajnič Kirn je poudarila, da »ni pomembno zgolj, da daš neko knjižico, ampak je pomembno, da se knjižica interpretira«, in da bi morala biti Ustava v prvi vrsti namenjena odraslim, ki njene vrednote otrokom pokažejo z zgledom.[70] Učitelj razrednega pouka M. Kopasić je ocenil, da je Ustava za prvi razred pretežka in primernejša za prvi letnik srednje šole, a tudi tam le z učiteljevo razlago. Otrokom bi jo bilo mogoče prijazneje predstaviti v stripu ali slikanici.[71] V medijih je bilo zapisano, da bo dejanski pomen akcije odvisen od tega, kako bodo Ustavo in njene vrednote pozneje predstavili pri pouku.[72]

Kritični je bil tudi poslanec J. Beja (NSi, SLS in Fokus), ki je podeljevanje Ustave prvošolcem označil za preuranjeno, in poslanca L. Goršek (SD) in L. Žavbi (Svoboda).[73]

Ukrep je zaznamoval tudi neljub dogodek: prvi šolski dan so na avtobusni postaji pri Šolskem centru Postojna fotografirali raztrgane in razmetane izvode Ustave.[74] Dijaška organizacija Slovenije in Obalna dijaška skupnost sta dejanje obsodili in ga označili za opozorilo o pomanjkanju državljanske vzgoje v šolskem sistemu. Dijaška organizacija Slovenije je ukrep načeloma podprla, vendar poudarila, da cilj ne sme biti zgolj izročitev Ustave, temveč dejansko učenje o njenem pomenu, poznavanje državne ureditve pa bi moralo biti del rednega pouka. Obalna dijaška skupnost je dodala, da ustavne kulture ni mogoče ustvariti z golo izročitvijo knjižice.[75]

4.3. Ocena ukrepa in predlogi

Kritika, da je nespremenjeno ustavno besedilo za šestletnika prezahtevno, je utemeljena, prav tako tudi vprašanje, ali bi bila otrokom prilagojena izdaja učinkovitejša.[76] Ukrep pri prvošolcih ustvarja napetost med dvema učinkoma: izročitev ob prvem šolskem dnevu, pomembnem mejniku v življenju vsakega šolarja, lahko vzbudi spoštovanje do dokumenta, hkrati pa lahko najvišji pravni akt razvrednoti, če ga prejmejo otroci, ki ga še ne morejo prebrati. Dogodek v Postojni kaže, da tudi pri dijakih izročitev brez spremljajočega pouka spoštovanja ne zagotavlja.[77]

Ustava je za šolarje neposredno pomembna: določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb ter človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s svojo starostjo in zrelostjo, ter da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev.[78] Otroku jo je zato treba približati skozi njegov svet: šolo, družino, občutek varnosti, možnost povedati svoje mnenje, spoštovanje drugih in načelo, da niti nosilci oblasti ne smejo ravnati arbitrarno. Primernejša bi bila Ustava v stripu, ilustrirana ali lahko berljiva izdaja, kakršno je pripravila Zveza Sožitje (Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije). Pri dijakih prvih letnikov bi morala biti izročitev povezana z uvodno uro ali delavnico, na kateri bi Ustavo predstavil učitelj ali pravnik.

5. Sklep

Oba ukrepa sta utemeljena s krepitvijo aktivnega državljanstva in se neposredno dotikata prava, noben pa pravnega opismenjevanja ne opredeljuje kot cilja.[79] Aktivno državljanstvo vsebuje obsežne pravne vsebine, vendar jih v premajhnem obsegu ur poučujejo nepravniki, izvedba pa se med šolami močno razlikuje.[80] Izročitev Ustave je bila zasnovana kot simbolno dejanje: pri prvošolcih neprimerno njihovi starosti, pri dijakih pa brez spremljajočega pouka.[81]

Oklepaj v naslovu zato ohranjam. Poskus ni v celoti spodletel, saj je pravo z Aktivnim državljanstvom prvič sistematično vstopilo v vse srednješolske programe, spodletel pa je kot poskus pravnega opismenjevanja, ker to nikoli ni bil njegov izrecni namen. Pouk državljanske vzgoje sicer ne more biti popolnoma ločen od politike, saj je ta prepletena z delovanjem države in družbe,[82] prav zato pa potrebuje trdno pravno podstat. Pravna pismenost je večdimenzionalna kompetenca, ki se razvija s sistematičnim in kontinuiranim učenjem, ki povezuje znanje, vrednote in ravnanje.[83] Če želi država vzgojiti aktivne državljane, mora v zasnovo in izvedbo državljanske vzgoje vključiti tudi pravno stroko. Tabornik, ki je vozle videl le enkrat na sliki, šotora ne bo postavil.

Literatura in gradiva

–      Banjac, M., Šipuš, K. (ur.): Aktivno državljanstvo v srednji šoli: posameznik, skupnost, država, svet. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2021, <https://www.zrss.si/pdf/Aktivno_drzavljanstvo_v_srednji_soli.pdf> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      Klenovšek, B., Avsenik, B., Tawitian, E., Pavlič, K., Kevo, L., Trdin, T., Rogina, A., Kos, V., Šetinc Vernik, M.: Zgodovina: priročnik za vnašanje globalnega učenja v predmetno poučevanje. Društvo Humanitas – center za globalno učenje in sodelovanje, Ljubljana 2020, <https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-Y20QDOP9/6893d728-8196-471e-90ba-2c1b2d88cc52/PDF> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      Kolbezen, T.: Pravna pismenost; njen pomen in obseg obravnave v slovenskem šolskem sistemu. Magistrsko diplomsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2026.

–      Pušnik, T., Banjac, M., Razpotnik, Š., Šipuš, K., Tadič, D., Šetinc Vernik, M. (ur.): Zbornik učnih aktivnosti: aktivno državljanstvo. Zavod RS za šolstvo in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2024, <https://www.zrss.si/pdf/BEAT_zbornik_ucnih_aktivnosti.pdf> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      Radini, R., Kurniaman, O., Al Fajar, B., Zufriady, Z., Munjiatun, M., Setiawan, A.: Legal Literacy Among Civic Education Students: A Study of Cognitive, Affective, and Behavioural Dimensions, v: Jurnal PAJAR (Pendidikan dan Pengajaran), 10 (2026) 2, str. 240–249, doi: 10.33578/pjr.v10i2.1468.

–      Šavron, E.: Pomen razumevanja in uresničevanja demokracije in človekovih pravic v vsakdanjem življenju, v: T. Pušnik idr. (ur.): Zbornik učnih aktivnosti: aktivno državljanstvo. Zavod RS za šolstvo in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2024, str. 139–143.

–      Šipuš, K., Adam, A., Arnuš, N., Banjac, M., Gramc, J., Kunaver, V., Mandelc, D., Popit, T., Rojc, J., Šimenc, M.: Aktivno državljanstvo. Učni načrt. Gimnazija; strokovna gimnazija. Obvezni vsebinski sklop (35 ur). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2020.

–      Šipuš, K. (ur.): Končno poročilo spremljanja uvajanja obveznega vsebinskega sklopa Aktivno državljanstvo v srednjih šolah. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2025, <https://www.zrss.si/pdf/koncno_porocilo_spremljanje_uvajanja_AD.pdf> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      Šipuš, K., Banjac, M., Gartner, S., Kokol, D., Košir, S., Panić, N., Vačun, M.: Učni načrt. Domovinska in državljanska kultura in etika. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2025, <https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Ucni-nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_domovinska_in_drzavljanska_kultura_in_etika_2025.pdf> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      Šola se ne more prilagajati vsem, v: Suzy, letnik XI, št. 36, str. 61.

–      Zariski, A.: Legal Literacy: An Introduction to Legal Studies. Athabasca University Press, Edmonton 2014.

Spletni viri in časopisni članki

–      Dijaške organizacije obsojajo uničevanje in odmetavanje izvodov ustave v Postojni, Dnevnik, <https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dijaske-organizacije-obsojajo-unicevanje-in-odmetavanje-izvodov-ustave-v-postojni-2825550/> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      G. C.: Ali je podeljevanje ustave prvošolcem preuranjeno?, MMC RTV SLO, 24. 8. 2026 (z videoprispevkom Je ustava primerno darilo za prvošolce?), <https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-podeljevanje-ustave-prvosolcem-preuranjeno/791778> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      Gajst: Delavnice – Konzulara 1-0-1, <https://gajst.org/delavnice/> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      Hrovat, L.: Prvošolcem prvič v roke zastava in ustava, 24ur.com, <https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvosolcem-prvic-v-roke-zastava-in-ustava.html> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      K. M.: Šok že prvi šolski dan: dijaki brutalno nad Ustavo Republike Slovenije, Siol.net, 2. 9. 2026, <https://siol.net/novice/slovenija/sok-ze-prvi-solski-dan-dijaki-brutalno-nad-ustavo-republike-slovenije-700427> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: Ministrstvo bo vsem prvošolcem in dijakom prvih letnikov podarilo izvod Ustave Republike Slovenije, novica, 21. 8. 2026, <https://www.gov.si/novice/2026-08-21-ministrstvo-bo-vsem-prvosolcem-in-dijakom-prvih-letnikov-podarilo-izvod-ustave-republike-slovenije/> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: objava z videoposnetkom na omrežju Facebook, <https://www.facebook.com/watch/?v=1050773837811910> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      (ODZIV) Dijaške organizacije ostro obsojajo incident z izvodi ustave v Postojni in opozarjajo na pomanjkanje državljanske vzgoje, Demokracija, 3. 9. 2026, <https://demokracija.si/slovenija/odziv-dijaske-organizacije-ostro-obsojajo-incident-z-izvodi-ustave-v-postojni-in-opozarjajo-na-pomanjkanje-drzavljanske-vzgoje/> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      Pravna mreža za varstvo demokracije: Pravne sprehajalnice, <https://pravna-mreza.si/projekti/pravne-sprehajanice/> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      Prvošolcem ob začetku šolskega leta ustava in slovenska zastavica, Dnevnik, <https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/prvosolcem-ob-zacetku-solskega-leta-ustava-in-slovenska-zastavica-2823031/> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      T. L. Š.: Za ustavo za prvošolčke in dijake bo država odštela okoli 17.000, za zastave pa okoli 24.000 evrov, MMC RTV SLO, 25. 8. 2026, <https://www.rtvslo.si/slovenija/za-ustavo-za-prvosolcke-in-dijake-bo-drzava-odstela-okoli-17-000-za-zastave-pa-okoli-24-000-evrov/791877> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      T. L. Š.: Prvošolci dobili ustavo, a manj slikanic Bralne značke, MMC RTV SLO, 1. 9. 2026, <https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/prvosolci-dobili-ustavo-a-manj-slikanic-bralne-znacke/792517> (dostopano dne 27. 9. 2026).

–      Zavod RS za šolstvo: Usposabljanje učiteljev za načrtovanje in izvajanje aktivnega državljanstva v srednješolskih programih, novica, 5. 5. 2022, <https://www.zrss.si/novice/usposabljanje-uciteljev-za-nacrtovanje-in-izvajanje-aktivnega-drzavljanstva-v-srednjesolskih-programih/> (dostopano dne 27. 9. 2026).

Opombe

* študentka 4. letnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani

[1] Prim. K. Šipuš idr.: Aktivno državljanstvo. Učni načrt. Gimnazija; strokovna gimnazija. Obvezni vsebinski sklop (35 ur), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2020, str. 1–2.

[2] R. Radini idr.: Legal Literacy Among Civic Education Students: A Study of Cognitive, Affective, and Behavioural Dimensions, v: Jurnal PAJAR (Pendidikan dan Pengajaran), 10 (2026) 2, str. 240–249, na str. 240.

[3] Prav tam, str. 245.

[4] Prav tam, str. 240.

[5] T. Kolbezen: Pravna pismenost; njen pomen in obseg obravnave v slovenskem šolskem sistemu, magistrsko diplomsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2026, str. 1.

[6] 57. člen Ustave Republike Slovenije (URS), Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a in 98/25 – UZ74a; drugi odstavek 26. člena Splošne deklaracije človekovih pravic (SDČP), resolucija Generalne skupščine OZN št. 217 A (III) z dne 10. 12. 1948; prvi odstavek 13. člena Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP), Uradni list SFRJ – MP, št. 7/71, Uradni list RS – MP, št. 9/92; točki (b) in (d) prvega odstavka 29. člena Konvencije o otrokovih pravicah (KOP), Uradni list SFRJ – MP, št. 15/90, Uradni list RS – MP, št. 9/92. Prim. tudi T. Kolbezen, nav. delo (op. 5), str. 11–12.

[7] K. Šipuš (ur.): Končno poročilo spremljanja uvajanja obveznega vsebinskega sklopa Aktivno državljanstvo v srednjih šolah, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2025, str. 4.

[8] Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: Ministrstvo bo vsem prvošolcem in dijakom prvih letnikov podarilo izvod Ustave Republike Slovenije, novica, 21. 8. 2026, <https://www.gov.si/novice/2026-08-21-ministrstvo-bo-vsem-prvosolcem-in-dijakom-prvih-letnikov-podarilo-izvod-ustave-republike-slovenije/> (dostopano dne 27. 9. 2026).

[9] A. Zariski: Legal Literacy: An Introduction to Legal Studies, Athabasca University Press, Edmonton 2014, str. 20.

[10] Prav tam, str. 21.

[11] Navedeno po A. Zariski, nav. delo (op. 9), str. 21.

[12] A. Zariski, nav. delo (op. 9), str. 21.

[13] Prav tam, str. 21–22.

[14] T. Kolbezen, nav. delo (op. 5), str. 12–13.

[15] K. Šipuš idr.: Učni načrt. Domovinska in državljanska kultura in etika, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2025, str. 2–3; T. Kolbezen, nav. delo (op. 5), str. 12 in 17.

[16] K. Šipuš idr., nav. delo (op. 15), str. 8.

[17] Prav tam, str. 20–21.

[18] Prav tam, str. 23–24.

[19] Prav tam, str. 9.

[20] Prav tam, str. 34–35.

[21] K. Šipuš (ur.), nav. delo (op. 7), str. 4.

[22] T. Kolbezen, nav. delo (op. 5), str. 12.

[23] K. Šipuš idr., nav. delo (op. 1), str. 11.

[24] Prav tam, str. 1.

[25] T. Pušnik idr. (ur.): Zbornik učnih aktivnosti: aktivno državljanstvo, Zavod RS za šolstvo in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2024, str. 4.

[26] K. Šipuš idr., nav. delo (op. 1), str. 8.

[27] T. Kolbezen, nav. delo (op. 5), str. 22.

[28] K. Šipuš idr., nav. delo (op. 1), str. 3–6.

[29] Prav tam, str. 7.

[30] Prav tam, str. 2.

[31] Prav tam, str. i (kolofon).

[32] M. Banjac, K. Šipuš (ur.): Aktivno državljanstvo v srednji šoli: posameznik, skupnost, država, svet, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2021, str. 3–4 (kazalo) in kolofon.

[33] Zavod RS za šolstvo: Usposabljanje učiteljev za načrtovanje in izvajanje aktivnega državljanstva v srednješolskih programih, novica, 5. 5. 2022, <https://www.zrss.si/novice/usposabljanje-uciteljev-za-nacrtovanje-in-izvajanje-aktivnega-drzavljanstva-v-srednjesolskih-programih/> (dostopano dne 27. 9. 2026); T. Kolbezen, nav. delo (op. 5), str. 22.

[34] T. Pušnik idr. (ur.), nav. delo (op. 25), str. 3–4.

[35] Prav tam, str. 3.

[36] E. Šavron: Pomen razumevanja in uresničevanja demokracije in človekovih pravic v vsakdanjem življenju, v: T. Pušnik idr. (ur.): Zbornik učnih aktivnosti: aktivno državljanstvo, Zavod RS za šolstvo in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2024, str. 139–143, na str. 139.

[37] E. Šavron, nav. delo (op. 36), str. 140–142; metoda je povzeta po B. Klenovšek idr.: Zgodovina: priročnik za vnašanje globalnega učenja v predmetno poučevanje, Društvo Humanitas – center za globalno učenje in sodelovanje, Ljubljana 2020, str. 24–28.

[38] E. Šavron, nav. delo (op. 36), str. 141 in 143.

[39] T. Kolbezen, nav. delo (op. 5), str. 24–26.

[40] Gajst: Delavnice – Konzulara 1-0-1, <https://gajst.org/delavnice/> (dostopano dne 27. 9. 2026).

[41] Pravna mreža za varstvo demokracije: Pravne sprehajalnice, <https://pravna-mreza.si/projekti/pravne-sprehajanice/> (dostopano dne 27. 9. 2026); T. Kolbezen, nav. delo (op. 5), str. 6 in 25.

[42] K. Šipuš (ur.), nav. delo (op. 7), str. 65 in 71.

[43] Prav tam, str. 42–43.

[44] Prav tam, str. 75.

[45] Prav tam, str. 50.

[46] T. Kolbezen, nav. delo (op. 5), str. 21 in 25.

[47] K. Šipuš (ur.), nav. delo (op. 7), str. 131.

[48] Prav tam, str. 71.

[49] Pravna mreža za varstvo demokracije, nav. vir (op. 41); T. Kolbezen, nav. delo (op. 5), str. 26.

[50] R. Radini idr., nav. delo (op. 2), str. 246.

[51] K. Šipuš idr., nav. delo (op. 1), str. 1–2.

[52] Prav tam, str. 11.

[53] K. Šipuš (ur.), nav. delo (op. 7), str. 75.

[54] Prav tam, str. 132.

[55] Prim. K. Šipuš idr., nav. delo (op. 1), str. i (kolofon); T. Kolbezen, nav. delo (op. 5), str. 25–26.

[56] K. Šipuš (ur.), nav. delo (op. 7), str. 4 in 50.

[57] K. Šipuš (ur.), nav. delo (op. 7), str. 73–74; prim. T. Kolbezen, nav. delo (op. 5), str. 24.

[58] K. Šipuš (ur.), nav. delo (op. 7), str. 59 in 131.

[59] T. Kolbezen, nav. delo (op. 5), str. 5–6; K. Šipuš (ur.), nav. delo (op. 7), str. 74.

[60] MIZM, nav. vir (op. 8).

[61] L. Hrovat: Prvošolcem prvič v roke zastava in ustava, 24ur.com, <https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvosolcem-prvic-v-roke-zastava-in-ustava.html> (dostopano dne 27. 9. 2026).

[62] MIZM, nav. vir (op. 8).

[63] Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: objava z videoposnetkom na omrežju Facebook, <https://www.facebook.com/watch/?v=1050773837811910> (dostopano dne 27. 9. 2026).

[64] MIZM, nav. vir (op. 8); MIZM, objava na omrežju Facebook, nav. vir (op. 63).

[65] MIZM, nav. vir (op. 8).

[66] G. C.: Ali je podeljevanje ustave prvošolcem preuranjeno?, MMC RTV SLO, 24. 8. 2026 (z videoprispevkom Je ustava primerno darilo za prvošolce?), <https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-podeljevanje-ustave-prvosolcem-preuranjeno/791778> (dostopano dne 27. 9. 2026);T. L. Š.: Prvošolci dobili ustavo, a manj slikanic Bralne značke, MMC RTV SLO, 1. 9. 2026, <https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/prvosolci-dobili-ustavo-a-manj-slikanic-bralne-znacke/792517> (27. 9. 2026).

[67] T. L. Š., nav. članek (op. 66).

[68] T. L. Š., nav. članek (op. 66)..

[69] G. C., nav. članek (op. 68) (videoprispevek).

[70] L. Hrovat, nav. članek (op. 63).

[71] Šola se ne more prilagajati vsem, v: Suzy, letnik XI, št. 36, str. 61.

[72] Prvošolcem ob začetku šolskega leta ustava in slovenska zastavica, Dnevnik, <https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/prvosolcem-ob-zacetku-solskega-leta-ustava-in-slovenska-zastavica-2823031/> (dostopano dne 27. 9. 2026).

[73] G. C., nav. članek (op. 68).

[74] K. M.: Šok že prvi šolski dan: dijaki brutalno nad Ustavo Republike Slovenije, Siol.net, 2. 9. 2026, <https://siol.net/novice/slovenija/sok-ze-prvi-solski-dan-dijaki-brutalno-nad-ustavo-republike-slovenije-700427> (dostopano dne 27. 9. 2026).

[75] Dijaške organizacije obsojajo uničevanje in odmetavanje izvodov ustave v Postojni, Dnevnik, <https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dijaske-organizacije-obsojajo-unicevanje-in-odmetavanje-izvodov-ustave-v-postojni-2825550/> (dostopano dne 27. 9. 2026); (ODZIV) Dijaške organizacije ostro obsojajo incident z izvodi ustave v Postojni in opozarjajo na pomanjkanje državljanske vzgoje, Demokracija, 3. 9. 2026, <https://demokracija.si/slovenija/odziv-dijaske-organizacije-ostro-obsojajo-incident-z-izvodi-ustave-v-postojni-in-opozarjajo-na-pomanjkanje-drzavljanske-vzgoje/> (dostopano dne 27. 9. 2026).

[76] Prim. G. C., nav. članek (op. 68); L. Hrovat, nav. članek (op. 63).

[77] K. M., nav. članek (op. 76); Dnevnik, nav. članek (op. 75).

[78] 56. in 57. člen URS.

[79] K. Šipuš idr., nav. delo (op. 1), str. 1–2; MIZM, nav. vir (op. 8).

[80] K. Šipuš (ur.), nav. delo (op. 7), str. 4, 42–43, 50 in 75.

[81] MIZM, nav. vir (op. 8); Dnevnik, nav. članek (op. 75).

[82] T. Kolbezen, nav. delo (op. 5), str. 10.

[83] R. Radini idr., nav. delo (op. 2), str. 246.