Nisi vedel, da se že med študijem na pravni fakulteti lahko spoznavaš s pravnimi zagatami v praksi, četudi te v uk ne vzame kakšen (znanec) odvetnik? In nasploh se ti je zdelo precej nemogoče, da bi že v času študija pridobil danes tako želene delovne izkušnje, če v višjih letnikih ne poizkusiš sreče na razpisu, ki ga včasih objavi kakšna odvetniška pisarna.
PRAVNO-INFORMACIJSKI CENTER NEVLADNIH ORGANIZACIJ
Nisi vedel, da se že med študijem na pravni fakulteti lahko spoznavaš s pravnimi zagatami v praksi, četudi te v uk ne vzame kakšen (znanec) odvetnik? In nasploh se ti je zdelo precej nemogoče, da bi že v času študija pridobil danes tako želene delovne izkušnje, če v višjih letnikih ne poizkusiš sreče na razpisu, ki ga včasih objavi kakšna odvetniška pisarna.
Beri naprej in ugotovil boš, da si se zmotil.
Prvi teden oktobra bi bil zame zgolj uvertura v še eno študijsko leto na pravni fakulteti, če se ne bi v želji po dodatnih informacijah, kako bo po končani fakulteti moje teoretično znanje zaživelo v praksi, udeležila predavanja na temo predstavitve pravniškega poklica. Ko sem tako stopala po stopnicah v rdečo predavalnico, v kateri naj bi se predavanje odvilo, se še nisem zavedala, da v naslednji uri ne bom izvedela le koristnih informacij o zaposlitvenih možnostih diplomiranega pravnika, temveč bom dobila tudi čudovito zamisel, kako novo študijsko leto preživeti drugače in bolj kakovostno od prejšnjega. Predvsem pa tako, da zaradi obštudijske dejavnosti ne bo trpel sam študij, hkrati pa se bom že med študijem lahko vsaj malo seznanila s pravom v praksi.
Na predavanju so svoje študijsko-poklicne poti najprej predstavili tisti, za katere bi lahko posplošeno rekli, da opravljajo tipične pravniške poklice, kot so odvetništvo, notariat, tožilstvo in delo v javni upravi. Priznam, da sem na rahlo zavzdihnila sama pri sebi, ker njihovo delo v grobem že poznam, mislec, da konec koncev od predavanja ne bom odnesla kaj prida novega. Pa sem se močno uštela!
Kot zadnja na vrsti je namreč nastopila še predstavnica Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij ali na kratko in bolj priročno predstavnica PIC-a. Na začetku je predstavila zaposlitvene možnosti pravnikov v nevladnem sektorju, nato pa se je osredotočila na delo, ki ga opravljajo v njihovi organizaciji. Ko je začela naštevati meni ljuba pravna področja, sem jo poslušala z vedno večjim zanimanjem. Varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, varstvo okolja, področje diskriminacije, usposabljanje za aktivno državljanstvo, preprečevanje nasilja v družini so bila le nekatera izmed njih. Ko je omenila še program prostovoljstva, ki ga študentje prava lahko opravimo pri njih in se tako seznanimo z varstvom človekovih pravic v okviru nevladnih organizacij, mi je postalo jasno, da bom še istega dne spisala motivacijsko pismo, jim ga poslala in upala, da me vzamejo za prostovoljko.
Vendarle tako gladko, kot sem si v silnem navdušenju prvotno predstavljala, da bom enostavno potrkala pri njih na vrata, se predstavila in rekla, da bi bila rada prostovoljka, ker me področje človekovih pravic neizmerno zanima, vseeno ni šlo.
Potrebno je bilo spisati še življenjepis, potem pa počakati, da smo bili vsi, ki smo se na razpis za prostovoljstvo prijavili, povabljeni na razgovor. Tisti, ki smo ga uspešno prestali, smo bili nato deležni posebne izkušnje prostovoljstva in se seznanili z delom nevladne organizacije na področju človekovih pravic in varstva okolja.
V nadaljevanju podrobneje predstavljam nekatera izmed področij delovanja Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.
PRAVNO INFORMACIJSKI CENTER NEVLADNIH ORGANIZACIJ
Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC) je zavod za nepridobitno opravljanje dejavnosti svetovanja, obveščanja, izobraževanja in raziskovanja na pravnem področju.1 V okviru svojih aktivnosti nudi pravne nasvete s področja človekovih pravic, varstva okolja, delovanja nevladnih organizacij, socialnega prava in z drugih pravnih področij, ki zadevajo delo nevladnih organizacij. Z nudenjem strokovne podpore nevladnim organizacijam in posameznikom, si prizadeva, da bi manjšinske družbene skupine uspešno uveljavljale svoje pravice, ki so jim kljub temu, da živimo v demokratični državi in pluralni družbi, še vedno prevečkrat kršene. Njihova strokovna pomoč je tako namenjena predvsem posameznikom, ki so zaradi določenih osebnih lastnosti (kot so spol, starost, narodnost, rasa, spolna usmeritev, invalidnost, vera ali prepričanje) odrinjeni na rob družbe, drugim ranljivim skupinam in civilnim organizacijam.
Zavod je bil ustanovljen leta 1997. Vse od takrat njegovo poslanstvo obsega delovanje na treh temeljnih področjih: človekove pravice, mirno reševanje sporov in delovanje nevladnih organizacij.
Pri uveljavljanju in varstvu pravic manjšinskih skupin deluje na temelju ustave, zakonov, mednarodnih pogodb, splošno uveljavljenih načel mednarodnega prava in drugih pravnih aktov. Nanašajoč se na 1. člen Splošne deklaracije človekovih pravic,2 je poglavitni cilj Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer se hkrati zavzema za demokratično ureditev, pravno in socialno državo.
Ko je omenila še program prostovoljstva, ki ga študentje prava lahko opravimo pri njih in se tako seznanimo z varstvom človekovih pravic v okviru nevladnih organizacij, mi je postalo jasno, da bom še istega dne spisala motivacijsko pismo, jim ga poslala in upala, da me vzamejo za prostovoljko.
Pravno svetovanje
PIC v okviru varstva človekovih pravic nudi pravno svetovanje posameznikom in nevladnim organizacijam. Čeprav od leta 2010 ni več nosilec koncesije za brezplačno pravno svetovanje po Zakonu o brezplačni pravni pomoči,3 še vedno neodplačno pravno svetuje določenim skupinam. Brezplačnega pravnega svetovanja so deležni: prosilci za mednarodno zaščito (tujci, begunci, prosilci za azil), invalidi, včlanjeni v katero izmed društev invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenije, člani Društva revmatikov Slovenije in člani društev Zveze društev civilnih invalidov vojn Slovenije.
V obliki neobveznih mnenj in priporočil nudi pravno svetovanje tudi najemnikom stanovanj v Mestni občini Ljubljana. Pomaga jim pri sestavljanju dopisov v zvezi z urejanjem stanovanjskih razmerij in svetuje o pravicah, obveznostih ter pravnih razmerjih s področja stanovanjskih vprašanj.
Poleg tega izvaja brezplačno pravno svetovanje posebej za mlade do starosti 28 let v okviru projekta Aktivendržavljan.si.4
Seveda pa pravni nasvet na PIC-u lahko dobi kdorkoli, četudi v navedene skupine ljudi ne sodi, le pravno svetovanje bo zanj odplačno po neprofitni ceni v skladu s cenikom.
Področje človekovih pravic je tako obsežno, da vseh pravic, ki nam pripadajo v določenih okoliščinah, niti ne moremo poznati. Zato je še kako pomembno, da PIC poleg pravnega svetovanja izvaja tudi razna izobraževanja za ciljne skupine, organizira okrogle mize in javne diskusije o perečih temah. Nikoli namreč ni prepozno, da se seznanimo s svojim pravicami. Če pa to storimo že kot mladi državljani, lahko bistveno prej začnemo odkrivati kršitve svojih pravic in pravic drugih ter nanje opozarjati. PIC se tega še kako zaveda, saj izvaja projekt Moje pravice, ki zajema cikel predavanj po slovenskih srednjih šolah. Njihov namen je osveščanje srednješolcev o njihovih pravicah in obveznostih na vseh področjih življenja.
Diskriminacija
Ustava Republike Slovenije zagotavlja enakost pred zakonom, ko določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.5 Po Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja6 se diskriminacija pojavlja v več oblikah, najpogosteje pa govorimo o neposredni in posredni diskriminaciji. Poleg tega poznamo še institucionalno in multiplo diskriminacijo ter druge izrazne oblike diskriminacije, kot so na primer sovražni govor, dajanje navodil za diskriminacijo in nadlegovanje. PIC v prizadevanju za spoštovanje človekovih pravic stremi k prepoznavanju kakršnekoli oblike neenakosti in v okviru pravno dopustnih sredstev nanjo opozarja in reagira.
Na tem mestu naj izpostavim dva projekta, katerih namen je bil osveščanje posameznikov in skupin o pravicah do enakih možnosti in o oblikah, pojavnostih ter obsegu diskriminacije, ki nas lahko doleti v vsakdanjem življenju. Cilj vseh takšnih projektov je med drugim predstavitev možnosti, ki jih ima vsak izmed nas, da se vključi v dejavnosti za doseganje načela enakega obravnavanja.
V evropskem letu enakih možnosti za vse, tj. v letu 2007, je PIC izvedel projekt Dajmo prostor enakosti, s katerim je predvsem želel dvigniti zavest o možnostih preprečevanja diskriminacije in spodbuditi k aktivnemu uveljavljanju pravic posameznikov in tesnejšemu sodelovanju in povezovanju diskriminiranih skupin v boju proti diskriminaciji. Končni rezultat projekta in delavnic, ki so se odvijale po vsej Sloveniji, je priročnik, ki je pomemben vir informacij za širšo javnost in potencialne žrtve diskriminacije. Med drugim vsebuje opis vseh pojavnih oblik diskriminacije, ki nas lahko doletijo. Poznavanje pojavnih oblik diskriminacije omogoča, da jo lažje prepoznavamo, se je zavedamo in se nanjo odzovemo. Še pomembneje pa je, da priročnik vsebuje predstavitev pravnih sredstev, s pomočjo katerih lahko dosežemo popravo krivic, in seznam institucij, na katere se kot žrtve diskriminacije lahko obrnemo.
Na PIC-u poudarjajo, da najobsežnejšo in najtežje prepoznavno diskriminacijo zaznavajo na področju delovnega prava. V posameznem letu tako obravnavajo številne primere, ki se nanašajo na kršitev pravic delavcev in kandidatov pri iskanju zaposlitve. Vse to kaže na dejstvo, da se kot delavci in iskalci zaposlitve še premalo zavedamo svojih pravic in posledično ne prepoznavamo diskriminacije v zvezi z zaposlovanjem. Tako smo pri iskanju zaposlitve manj uspešni, kot bi bili sicer, če bi poznali pravice, ki nam jih zagotavlja zakon.
Drugi projekt na temo diskriminacije je PIC izvedel v sodelovanju z Mirovnim inštitutom, poimenovan pa je bil Skupaj proti diskriminaciji.
Za področje enakosti in diskriminacije je v evropskem letu enakih možnosti PIC v sodelovanju s prostovoljci pripravil in izvedel tudi pravno kliniko.7
Mednarodna zaščita
Slovenija je kot podpisnica Ženevske konvencije (Konvencija o statusu beguncev) in članica EU dolžna nuditi mednarodno zaščito posameznikom, ki zaščite niso deležni v državi svojega stalnega prebivališča oziroma državljanstva. Mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji pomeni status begunca in status subsidiarne oblike zaščite.8Zanjo lahko zaprosi tujec ali oseba brez državljanstva, ki meni, da je v matični državi sistematično preganjana zaradi svojega političnega prepričanja, rase, verske, narodnostne ali etnične pripadnosti. Za mednarodno zaščito lahko zaprosi tudi posameznik, ki meni, da bi bila ob vrnitvi v matično državo ogrožena njegovo življenje ali svoboda, oziroma bi bil lahko izpostavljen mučenju ali drugemu nečloveškemu ravnanju in kaznovanju.
Na tem področju je PIC v preteklosti že sodeloval z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce,9 tako da je v okviru dejavnosti mednarodne zaščite spremljal, kakšne možnosti dostopa do sistema mednarodne zaščite imajo iskalci azila v Sloveniji. Spremljanje možnosti dostopa do sistema mednarodne zaščite pri nas se je nanašalo na: spremljanje možnosti prehajanja državne meje, možnosti vložitve prošenj za zaščito in možnosti dostopa do učinkovitega in poštenega postopka.
Na področju azilnega prava PIC deluje kot nevladna organizacija, ki nudi informiranje in pravno svetovanje tako iskalcem mednarodne zaščite kot tudi osebam, ki jim je bila mednarodna zaščita že priznana. V letih 2007 in 2008 je PIC izvajal projekt Pravna pomoč za vse prosilce za azil, v septembru 2009 pa je začel z izvajanjem programa pomoči prosilcem za mednarodno zaščito v azilnem domu, tujcem in osebam z mednarodno zaščito.
Cilji slednjega programa so: nudenje pravne pomoči pri pripravi vlog v postopku priznanja mednarodne zaščite, pravno svetovanje tujcem, ki izrazijo namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, in informiranje prosilcev za mednarodno zaščito o njihovih pravicah in dolžnostih ter postopku priznanja mednarodne zaščite, svetovanje v konkretnem pravnem problemu nosilca prošnje za mednarodno zaščito.
Ob pomoči Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, podpori Visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih in ob sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami, PIC izvaja tudi Pravno kliniko za tujce in begunce.
Izbrisani
V času, ko problematika izbrisanih dobiva sodni epilog,10 naj izpostavim, da je PIC v letu 2007 pristopil k projektu Izbrisani prebivalci Slovenije – Izziv za mlado nacionalno državo. Nosilec projekta je bil Mirovni inštitut. Znotraj projekta, ki je potekal v letih 2007 – 2009, se je odvilo več aktivnosti: raziskovalno delo, ki je obsegalo zbiranje informacij o pravnem in socialnem položaju izbrisanih v Sloveniji in tujini, z namenom dokumentirati posamezne primere in vzpostaviti kontakte z izbrisanimi, prizadevanje za sistemsko rešitev problematike izbrisanih, ki je vključevala delovanje, usmerjeno na posamezne ciljne skupine (izbrisani, mednarodna skupnost, nevladne organizacije), seznanjanje domače in mednarodne javnosti preko organiziranja raznih dogodkov (delavnice, forumi, priprava promocijskega materiala in študij), delo zagovorniške skupine v okviru PIC-a, ki je nudila pravno svetovanje strankam in jim pomagala pri vlaganju pravnih sredstev v upravnih in sodnih postopkih.
Zagovorništvo za izbrisane osebe je obsegalo pravno pomoč, ki se je najpogosteje nanašala na pomoč pri urejanju statusa izbrisanih oseb v skladu z odločbami Ustavnega sodišča, in vlaganje pravnih sredstev na upravne in sodne organe. Tistim, ki kljub urejenemu statusu še vedno čutijo posledice izbrisa, pa je bila v okviru zagovorniške skupine omogočena pravna pomoč pri uveljavljanju socialnih pravic.
Delovanje zagovorniške skupine se s temi aktivnostmi ne konča, temveč je povezano tudi s sodelovanjem in nudenjem ustrezne strokovne podpore odvetniški pisarni,11 ki je leta 2006 vložila tožbo v imenu enajstih izbrisanih na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Žrtve nasilja v družini
Po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini12 so nevladne organizacije s področja obravnave in zaščite proti nasilju zadolžene, da v okviru svojih programov nudijo zaščito in psihosocialno pomoč žrtvam nasilja. Poleg tega organizirajo programe za obravnavo povzročiteljev nasilja in sodelujejo z organi ter organizacijami z različnih področij (policija, tožilstvo, sodišče, center za socialno delo, zdravstvene organizacije, vzgojno-izobraževalni zavodi). Nevladne organizacije z njimi sodelujejo tudi pri obravnavanju posameznih primerov žrtev in povzročiteljev nasilja ter se vključujejo v neposredno izvedbo ukrepov za zaščito žrtve.
PIC je v letu 2010 pridobil tudi status organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju okolja na podlagi Zakona o varstvu okolja.
PIC žrtvam nasilja v družini nudi brezplačno pravno pomoč za postopke, ki tečejo na predlog žrtve, zaradi ukrepov: prepovedi nadaljnjih nasilnih dejanj, če žrtev sodišču predlaga, da naj določi ukrepe za odvrnitev nadaljnje škode in prepustitev stanovanja v skupni uporabi žrtvi nasilja.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, je namreč do brezplačne pravne pomoči upravičena tudi oseba, za katero je pristojni center za socialno delo podal oceno o ogroženosti v družinskem okolju.
Varstvo okolja
Varovanje okolja je poleg varstva človekovih pravic naslednje obsežnejše področje, ki ga PIC pokriva. Že od začetka svojega delovanja se ukvarja z varstvom pravic na področju okolja in drugimi problemi varstva okolja, ki se nanašajo predvsem na dostopnost informacij v zvezi z okoljsko problematiko. Večji del pozornosti je usmerjen na vedno pomembnejšo participacijo javnosti v postopkih odločanja, ki zadevajo okolje. Na PIC-u pri svojem delu namreč opažajo pomanjkljivo vključevanje javnosti v postopke odločanja o prostorskih aktih in načrtih ter nezadovoljivo dostopnost pravnih sredstev na področju varstva okolja in urejanja prostora. Tudi zato so si prizadevali, da bi Slovenija čim prej ratificirala Aarhuško konvencijo.13 V letih po ratifikaciji konvencije pa spremljajo njeno praktično uresničevanje. V času ko nimamo več niti samostojnega ministrstva za okolje in prostor, je še toliko pomembneje, da PIC kot nevladna organizacija s pripombami in predlogi sodeluje pri sprejemanju pomembnejših predpisov in dokumentov, ki se tičejo varstva okolja, in podaja komentarje na relevantno zakonodajo v pripravi. Poleg tega sodeluje z ostalimi okoljskimi nevladnimi organizacijami, civilnimi iniciativami in skupinami posameznikov, ki si prizadevajo za trajnostni okoljski razvoj, in jim nudi pravno podporo s področja prava okolja. PIC je v letu 2010 pridobil tudi status organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju okolja na podlagi Zakona o varstvu okolja.14 Obenem je član okoljskih organizacij, kot sta Mreža za prostor in Plan B za Slovenijo. Glavne dejavnosti na področju okolja lahko strnemo na: sodelovanje z drugimi nevladnimi organizacijami, ki jim nudi izobraževanje in pravno svetovanje na področju okolja in urejanja prostora, aktivno spremljanje veljavnih predpisov s tega področja in predlaganje sistemskih sprememb.
Vse to s ciljem doseči večjo soudeležbo javnosti v procesih odločanja, izboljšati dostopnost do učinkovitih pravnih sredstev in s tem posledično prispevati k čim boljši implementaciji Aarhuške konvencije.
Za konec
Dejavnostim, ki jih izvajajo na Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij, zares ni videti konca, zato naj v zaključku izpostavim le še njihova prizadevanja na zakonodajnem področju. PIC je v času svojega delovanja vložil že kar nekaj zakonodajnih iniciativ, kot na primer: predlog Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, predlog Zakona o mirnem reševanju spora in predlog Zakona o brezplačni pravni pomoči.
Vseskozi ostaja poslanstvo Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij strokovna, pravna podpora posameznikom, ranljivim skupinam in nevladnim organizacijam pri uveljavljanju in varstvu pravic ter izboljšanju njihovega položaja v družbi. Kot prostovoljec se boš tako seznanil z delom PIC-a in drugih nevladnih organizacij, prisostvoval na svetovanjih v okviru brezplačne pravne pomoči, se udeleževal izobraževanj in predavanj na raznih seminarjih ter pod vodstvom mentorja spoznal, da je pravo kot »veščina dobrega in pravičnega«, kakor pravi Publij Juvencij Celz,15 v službi varstva človekovih pravic in varovanja okolja.
Opombe:
1 1. člen Pogodbe o ustanovitvi zavoda Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Ljubljana.
2 »All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood.« (1.člen Splošne deklaracije človekovih pravic.)
3 Zakon o brezplačni pravni pomoči, ZBPP-UPB1, Ur.l. RS, št. 96/2004.
4 Cilj projekta Aktivendržavljan.si, ki poteka v letih 2009-2012, je krepitev vloge mladih v družbi, njihovo vključevanje v postopke odločanja, izobraževanje in vsesplošno usposabljanje za kakovostno udejstvovanje v javnem, političnem in splošnem družbenem življenju. Nosilec projekta je Zavod PIP – pravni in informacijski center Maribor, PIC pa je eden izmed njegovih partnerjev pri tem projektu.
5 1. odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije (URS), Ur.l. RS, št. 33/1991.
6 Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, ZUNEO-UPB1, Ur.l. RS, št. 93/2007.
7 Pravna klinika je interaktivna metoda izobraževanja študentov prava (prostovoljcev), katerim je v okviru pravne klinike omogočeno, da svoje teoretično znanje s fakultete preizkusijo na praktičnih primerih. Obenem se na ta način zagotavlja brezplačna pravna pomoč posebej ranljivim skupinam oziroma tistim posameznikom, ki si pravnega svetovanja brez škode za lastno eksistenco ne morejo privoščiti.
8 2. člen Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-UPB2), Ur.l. RS, št. 11/2011.
9 Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je medvladna organizacija, ki ima vlogo nadzornika izvajanja Ženevske konvencije.
10 Evropsko sodišče za človekove pravice je v sodbi z dne 26. 06. 2012 v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji potrdilo, da je Republika Slovenija kršila pravice izbrisanih iz sledečih členov Evropske konvencije o človekovih pravicah: 8. člen (pravica do varstva zasebnosti in družinskega življenja), 13. člen (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) in 14. člen (prepoved diskriminacije). S to sodbo se je pokazala možnost za uveljavljanje povračila škode, ki je izbrisanim nastala zaradi odvzema pravnega statusa, saj je Evropsko sodišce za človekove pravice šestim izbrisanim prebivalcem priznalo odškodnino, Sloveniji pa naložilo, da mora v enem letu pripraviti odškodninsko shemo, po kateri bodo povračilo škode dobili vsi izbrisani prebivalci.
11 Odvetniška pisarna Studio Lana Lagostena Bassi iz Rima.
12 Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ZPND, Ur.l. RS, 16/2008.
13 Aarhuška konvencija, poznana tudi pod imenom Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, je prvi pravno obvezujoči dokument mednarodnega okoljskega prava, ki je v celoti namenjen spodbujanju razvoja participativne demokracije. Temelji na doktrini trajnostnega razvoja, pri katerem je ena od temeljnih zahtev doseganje družbenega dogovora pri okoljskem odločanju z vključevanjem vseh interesnih skupin v proces odločanja, tj. javnih oblasti, civilne družbe in gospodarstva. Konvencija se osredotoča na vlogo civilne družbe, ki jo le-ta ima pri sprejemanju odločitev javnih oblasti. Slovenija je Aarhuško konvencijo podpisala leta 1998, ratificirala pa v letu 2004.
14 Zakon o varstvu okolja, ZVO-1-UPB1, Ur.l. RS, št. 39/2006.
15 »Ius est ars boni et aequi.«
