Varnostni svet in problematika veta v luči tretjega odstavka 27. člena Ustanovne listine OZN

Miha Gregorec (*študent 1. letnika drugostopenjskega študija prava Pravne fakultete UL)

Ajda Likar (*absolventka 4. letnika Pravne fakultete UL)

Katarina Krajnc (*študentka 1. letnika drugostopenjskega študija prava Pravne fakultete UL)

Izvleček: Pravica veta stalnih članic Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov bistveno omejuje učinkovitost sistema kolektivne varnosti. V sodobnih geopolitičnih razmerah namreč pogosto povzroča institucionalno paralizo in preprečuje pravočasno ukrepanje, kar potrjujejo primeri Koreje, Iraka, nekdanje Jugoslavije in Ukrajine. Pri tem ostaja tretji odstavek 27. člena Ustanovne listine, povezan z načelom nemo iudex in re sua, v praksi slabo uporabljen, kar dodatno omejuje tudi uresničevanje odgovornosti zaščititi. Predlagane reforme, vključno s svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča, kažejo na potrebo po pravni razjasnitvi – brez soglasja stalnih članic pa sistem ostaja ujet v lastne omejitve.

Izvleček v angleščini: The veto power of the permanent members of the United Nations Security Council significantly limits the effectiveness of the system of collective security. In contemporary geopolitical circumstances, it frequently leads to institutional paralysis and prevents timely action, as demonstrated by the cases of Korea, Iraq, the former Yugoslavia, and Ukraine. In this context, Article 27(3) of the UN Charter, linked to the principle of nemo iudex in re sua, remains underapplied in practice, further constraining the implementation of the Responsibility to Protect. Proposed reforms, including the possibility of an advisory opinion by the International Court of Justice (ICJ), highlight the need for legal clarification—yet without the consent of the permanent members, the system remains constrained by its own limitations.

Oznake: Organizacija Združenih narodov, Varnostni svet, pravica veta, Meddržavno sodišče, svetovalno mnenje, reforma.

Keywords: United Nations, Security Council, veto power, International Court of Justice, advisory opinion, reform.

Kategorija: Mednarodno pravo

Vloga Organizacije združenih narodov in Varnostnega sveta

Organizacija združenih narodov (v nadaljevanju: OZN) je bila po drugi svetovni vojni ustanovljena s ciljem ohranjati mednarodni mir in varnost, razvijati prijateljske odnose med narodi, zagotavljati mednarodno sodelovanje pri reševanju mednarodnih problemov ter postati središče za usklajevanje prizadevanj narodov za dosego teh ciljev.[1] Njeno delovanje temelji na načelu prepovedi uporabe sile in sistemu kolektivne varnosti,[2] pri čemer je Varnosti svet OZN njen srednji organ, ki je primarno pristojen za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.[3] Vendar se v globalnih razmerah zadnjih let zdi, da je Varnostni svet v krču, iz katerega se ne more izviti, saj stalne članice s pravico veta pogosto blokirajo nekatere odločitve.

Varnostni svet kot osrednji organ za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti

Varnostni svet je najpomembnejši organ OZN, čigar odločitve sprejete na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine so zavezujoče za vse države članice.[4] V njem je petnajst držav članic: pet stalnih članic imenovanih tudi stalnih pet (Francija, Kitajska, Rusija, Združeno kraljestvo in Združene Države Amerike) in deset nestalnih članic, katerih polovica se voli vsako leto.[5] V času sprejemanja Ustanovne listine je pet stalnih članic soglašalo, da nobena pomembnejša odločitev ne more biti sprejeta brez njihovega soglasja.[6] Zatrjevale so, da jim pravica veta pripada kot vojaškim in ekonomskim velesilam, ki so po drugi svetovni vojni vzpostavile mednarodni red in mir.[7] Mnoge manjše države so uveljavitvi pravice veta nasprotovale že takrat, vendar so bile zavrnjene z argumentom, da bo v prihodnosti mogoče Ustanovno listino revidirati.[8]

Varnostni svet je edini organ OZN, ki lahko sprejeme odločitve zavezujoče za vseh 193 držav članic. Avtoriteta organa in njegovih odločitev praviloma izhaja iz legitimnosti njegovih odločitev, le-ta pa se pridobi s preudarnimi odločitvami.[9] Dvom v legitimnost odločitev Varnostnega sveta ni samo posledica zgodovinskega razvoja in spremenjenih geopolitičnih razmer v svetu, ampak tudi iz nesorazmerne zastopanosti držav v organu samem.[10] Tako je ideja o reformi odločanja v Varnostnem svetu že zelo stara, vendar so bila prizadevanja držav do sedaj v večini neuspešna.

Odzivi na uporabo veta in neuspehi Varnostnega sveta ter predlogi reform

Delovanje Varnostnega sveta spremljajo številni pomisleki glede njegove sposobnosti učinkovitega preprečevanja in zaustavljanja oboroženih konfliktov. Kot ugotavlja Türk, je vprašanje, ali bi moral Varnostni svet predvsem preprečevati vojne in genocid, namesto da obravnava njihove posledice, upravičeno, saj zgodovina kaže več primerov njegove neučinkovitosti. Eden prvih takšnih primerov je bila korejska vojna (1950–1953), ki je že kmalu po ustanovitvi OZN pokazala omejitve sistema kolektivne varnosti in nasprotja med velesilami.[11] Podobne težave so se pokazale pri vojnah v Iraku, zlasti v obdobju 1991–2003. Čeprav je Varnostni svet sprejel več resolucij in zahteval razorožitev Iraka, [12] ukrepi niso preprečili nadaljnje eskalacije. Sankcije so hkrati prizadele civilno prebivalstvo in poglobile humanitarno krizo, nespoštovanje resolucij pa je oslabilo avtoriteto Varnostnega sveta. [13] Še izrazitejši primer predstavlja vojna na območju nekdanje Jugoslavije (1991–1995), zlasti v Bosni in Hercegovini. Varnostni svet ni pravočasno zagotovil učinkovitih ukrepov za zaustavitev nasilja in zaščito civilnega prebivalstva.[14] Mirovnim silam OZN kljub razglasitvi varnih območij ni uspelo preprečiti najhujših zločinov, vključno z genocidom v Srebrenici,[15] kar je dodatno omajalo verodostojnost sistema kolektivne varnosti. Tudi ob vojni v Ukrajini od leta 2022 Varnostni svet zaradi veta Rusije ni mogel sprejeti učinkovitih ukrepov.[16] Čeprav je Generalna skupščina OZN sprejela več resolucij,[17] te niso zavezujoče in zato nimajo enakega izvršilnega učinka. Navedeni primeri kažejo, da lahko politična nasprotja med stalnimi članicami in uporaba veta bistveno omejijo sposobnost Varnostnega sveta pri uresničevanju njegove temeljne naloge – ohranjanju mednarodnega miru in varnosti.

Zaradi vseh navedenih »neuspehov« pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti se je skozi zgodovino razvil normativni koncept odgovornosti zaščititi (Responsibility to Protect – R2P), namen katerega je zaščititi civilno prebivalstvo v nevarnih situacijah, ko grozi izvrševanje genocida, vojnih hudodelstev, etničnega čiščenja in hudodelstev zoper človečnost.[18] Koncept temelji na treh stebrih. Prvi steber določa primarno odgovornost države, da zaščiti svoje prebivalstvo. Če država tega ni sposobna ali tega ne želi storiti, predvideva drugi steber ukrepanje mednarodne skupnosti v skladu z Ustanovno listino, predvsem z nevojaškimi ukrepi, mirovnimi operacijami in političnimi misijami. Tretji steber pride v poštev kadar ti ukrepi niso uspešni in se grozodejstva nadaljujejo; takrat ima osrednjo vlogo Varnostni svet, ki lahko sprejme zavezujoče in prisilne ukrepe, v skrajnem primeru tudi odobri uporabo sile.[19] Pravica veta predstavlja eno glavnih ovir pri uresničevanju koncepta, saj lahko stalna članica prepreči sprejetje odločitve tudi ob hudih kršitvah mednarodnega prava. Hkrati pa se predlog konstruktivne vzdržanosti stalnih članic ni uveljavil. Kot možni alternativi se omenjata Generalna skupščina in regionalne organizacije, vendar njune odločitve oziroma ukrepi brez odobritve Varnostnega sveta ne zagotavljajo enake pravne podlage za uporabo sile.[20] Temeljni problem odgovornosti zaščititi tako ostaja povezan s sposobnostjo odločanja Varnostnega sveta in predvsem z uporabo veta. Učinkovitejše uresničevanje koncepta bi zato zahtevalo spremembe delovanja Varnostnega sveta in širšo reformo sistema OZN.[21]

27. člen Ustanovne listine OZN in njegova problematika

27. člen UL OZN ureja glasovanje v Varnostnem svetu. Vsaka članica ima en glas, postopkovne odločitve pa so sprejete z najmanj devetimi glasovi. Pri vsebinskih odločitvah je prav tako potrebnih najmanj devet glasov, pri čemer nobena stalna članica ne sme glasovati proti, saj lahko z vetom prepreči sprejem odločitve. Tretji odstavek 27. člena določa izjemo pri odločanju po VI. poglavju[22] in tretjem odstavku 52. člena UL OZN:[23] članica Varnostnega sveta, ki je stranka v sporu, se mora vzdržati glasovanja. Določba odraža načelo nemo iudex in re sua, vendar je njena uporaba v sodobni praksi omejena. Nekateri zato menijo, da je pravilo zaradi dolgotrajne neuporabe prešlo v desuetude.[24] Nasprotno je sodnik Nabil Elaraby Varnostni svet pozval k dosledni uporabi tretjega odstavka 27. člena,[25] države pa so se tudi v Paktu za prihodnost zavezale k spoštovanju pravil odločanja iz Ustanovne listine.[26] Primer uporabe tega pravila predstavlja spor med Indijo in Pakistanom glede Kašmirja leta 1948. Ker je Varnostni svet spor obravnaval v okviru VI. poglavja UL OZN in sta bili državi neposredno vpleteni vanj, sta se morali pri odločanju vzdržati glasovanja.[27] Primer kaže, da se je tretji odstavek 27. člena v zgodnji praksi Varnostnega sveta dejansko uporabljal. Vprašanje njegove uporabe je ponovno postalo aktualno ob rusko-ukrajinskem konfliktu, saj Rusija sodeluje pri odločanju o zadevah, v katere je sama neposredno vpletena.[28] Tako Varnostni svet februarja 2022 zaradi ruskega veta ni sprejel osnutka resolucije S/2022/155.[29] Vendar obveznost vzdržanja velja le za odločitve po VI. poglavju in tretjem odstavku 52. člena, ne pa tudi za odločitve po VII. poglavju. Zato lahko država, ki je neposredno udeležena v konfliktu, pri slednjih še vedno glasuje in uporabi veto.

Zahteva za svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča o uporabi veta v Varnostnem svetu

Možna rešitev za premostitev težav zaradi uporabe veta v Varnostnem svetu OZN je tudi razlaga pravnih omejitev njegove uporabe prek zaprosila za svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča.[30] Zanj lahko zaprosijo Generalna skupščina, Varnostni svet ter drugi pooblaščeni organi in specializirane agencije. Kljub temu, da svetovalno mnenje ni zavezujoče, je njegova avtoriteta in pomembnost za delo OZN precejšnja.[31] V odmevnem govoru na Generalni skupščini OZN leta 2025 je predsednica Republike Slobvenije Nataša Pirc Musar poudarila, da Varnostni svet kot glavni organ za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti ne sme delovati mimo mednarodnega prava ali v interesu nekaterih na račun drugih. Slovenija je predlagala, naj Generalna skupščina zaprosi Meddržavno sodišče za svetovalno mnenje o pravnih omejitvah veta v primerih množičnih zločinov. [32]

Kaj bi lahko doseglo svetovalno mnenje o vetu stalnih članic Varnostnega sveta?

Johan Stagstrup in William Cheng v svojem članku poudarjata, da mora biti zahteva za svetovalno mnenje o pravnih omejitvah veta oblikovana. Kot primer navajata, da bi Generalna skupščina lahko zaprosila Meddržavno sodišče, naj pojasni razmerje med 27. členom UL OZN ter dolžnostmi držav glede preprečevanja genocida in spoštovanja humanitarnega prava, ali pa da razloži uporabo tretjega odstavka v sodobnih konfliktih. Takšno svetovalno mnenje bi lahko opravljalo več ključnih funkcij in sicer:[33] (i) bi Meddržavno sodišče lahko pojasnilo, da so stalne članice Varnostnega sveta tudi pri uporabi veta zavezane kogentnim normam in pogodbenim obveznostim, ki omejujejo njihovo svobodo uporabe veta v primerih množičnih grozodejstev. Takšno zadržano mnenje bi okrepilo stališče, da uporaba veta ni izvzeta iz prava.  (ii) Mnenje bi lahko pojasnilo obseg tretjega odstavka 27.člena UL OZN, zlasti opredelitev spora, kdo je njegova stranka in kdaj je potrebna vzdržnost pri glasovanju, kar bi okrepilo argument, da nekatera uporaba veta v praksi nima pravne podlage ter bi lahko vplivalo na prakso Varnostnega sveta. (iii) Meddržavno sodišče bi lahko obravnavalo koncept ultra vires veta in bi lahko navedlo, da je njegova uporaba neskladna z UL OZN, kar bi lahko vplivalo na ravnanje drugih držav, na primer pri uporabi postopka na podlagi Resolucije Združeni za mir.[34] (iv) Svetovalno mnenje bi lahko vplivalo tudi na razpravo ter sčasoma oblikovalo stališča držav, pričakovanja civilne družbe in diplomatska pogajanja o normah.

Avtorja hkrati opozarjata na tveganje, da bi sodišče podalo tako previdno mnenje, da bi imelo le omejen učinek. Stalne članice bi lahko mnenje zavrnile ali ga predstavile kot poseg v pristojnosti Varnostnega sveta. Učinkovitost svetovalnega mnenja je predvsem odvisna od oblikovanja vprašanja za Meddržavno sodišče. Učinkovita zahteva bi se izognila sklicevanju na konkretne konflikte, vprašanje bi zasidrala v določbah Ustanovne listine, ki že uživajo široko sprejetost ter preprečevanje množičnih grozodejstev obravnavala kot pravni sprožilni mehanizem. Namesto presoje zakonitosti posameznih vetov bi moralo vprašanje naslovljeno na Meddržavno sodišče v splošnih okvirih obravnavati, katere obveznosti izhajajo iz Ustanovne listine in mednarodnega prava, ko se uveljavljajo glasovalne pravice, ter pravne posledice nespoštovanja le–teh.[35] Svetovalno mnenje ne bi takoj spremenilo prakse Varnostnega sveta ali odpravilo strukturnih asimetrij, povezanih z vetom. Lahko pa bi pojasnilo pravo, okrepilo normativna pričakovanja, ponovno poudarilo določbe Ustanovne listine in vlogo pravnih načel pri upravljanju kolektivne varnosti ter prispevalo k postopni ponovni opredelitvi tega, kako se veto razume in uporablja.[36]

Sklep

Problematika veta v Varnostnem svetu OZN, zlasti v luči tretjega odstavka 27. člena UL OZN, ostaja pomembno vprašanje sodobnega mednarodnega prava in kolektivne varnosti. Čeprav je bil veto zgodovinsko razumljen kot kompromis za zagotavljanje sodelovanja velikih sil,[37] danes pogosto prispeva k institucionalni paralizi[38] in s tem zmanjšuje legitimnost odločanja Varnostnega sveta. Kljub številnim predlogom reform ostaja njihova uresničitev odvisna od politične volje stalnih članic. Pobude za pridobitev svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča lahko zato prispevajo k razjasnitvi pravnih meja uporabe veta in razvoju mednarodnega prava.[39] Učinkovitost sistema kolektivne varnosti bo tako odvisna predvsem od usklajevanja političnih interesov z načeli mednarodnega prava, kar je ključno za legitimnost in učinkovito delovanje Varnostnega sveta pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti.

Seznam literature

Besdevant, Jules. 1946. "Le veto dans l’Organisation des NationsUunies." Politique Étrangère 321–38. URL: https://www.persee.fr/doc/polit_0032-342x_1946_num_11_4_5464.

Dannenbaum, Tom. 2022. »The UN Security Council, the Veto, and the War in Ukraine.« European Journal of International Law (EJIL: Talk!). [internet]. [citirano 19. 04. 2026]. Dostopno na: https://www.ejiltalk.org.

Fassbender, Bardo. 1998. UN Securuty Council Reform and the Right of Veto / A Constitutional Perspective. The Hague: Kluwer Law International.

International Crisis Group. 2022. Ukraine and the Crisis of the UN Security Council. [internet]. [citirano 19. 04. 2026]. Dostopno na: https://www.crisisgroup.org.

              International Court of Justice. [internet].[citirano 20.02.2026]. URL: https://icj-cij.org/home.

International Court of Justice. Reparation for Injuries Suffered in the Service of the United Nations. Advisory Opinion, 11. april 1949. 

International Court of Justice, Legality of the Use by a State of Nuclear Weapons in Armed Conflict. Advisory Opinion. 8 July 1996. ICJ Reports 1996.

International Court of Justice. Case Concerning Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide (Bosnia and Herzegovina v. Serbia and Montenegro). Sodba z dne 26. februar 2007. 2007 ICJ Reports 43.

International Court of Justice. Accordance with International Law of the Unilateral Declaration of Independence in Respect of Kosovo. Advisory Opinion, 22 July 2010.

Lowe, Vaughan, Adam Roberts, Jennifer Welsh, and Dominik Zaum. 2010. The United nations Security council and war / The evolution of Thought and Practice since 1945. New York: Oxford Univeristy Press.

Malone, David M. 2004. The UN Security Council : from the Cold War to the 21th century. Colorado: Lynne Reinner Publisher, Inc.

Pečevnik, N. (2019). Vloga in izzivi Varnostnega sveta OZN pri uveljavljanju odgovornosti zaščititi. Magistrsko delo. Ljubljana.

Petrič, Ernest. 2022. “Zunanja politika: osnove teorije in praksa. Druga dopolnjena izdaja.“ Zbirka Mednarodno pravo. Ljubljana. Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.

Predsednica Republike Slovenije. Address by the President of the Republic of Slovenia at the 80th Session of the United Nations General Assembly General Debate. 23. 09. 2025. [internet]. [citirano 06.03.2026]. URL: https://www.predsednica-slo.si/assets/ documents/2025-09-23_govor-PRS_GS-OZN_eng-v2.pdf.

Security Council Report. 2022. »Ukraine: Security Council Deadlock and Veto Use.« [internet]. [citirano 19. 04. 2026]. Dostopno na: https://www.securitycouncilreport.org.

Sancin, Vasilka, Maja Bavdek, Mark Jo Moggi, Nenad Mardaković, Nastja Suhadolnik, Katarina Škrbec, and Nina Zupan. 2010. Lokalni zločinci - univerzalni zločinci : odgovornost zaščititi. Ljubljana: GV Založba.

Sancin, Vasilka, and Maruša Tekavčič Veber. 2025. Osnove sistema Združenih narodov / The essentials of the United Nations system. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Stagstrup J. in Cheng W. Might or Right? The Prospect of an ICJ Advisory Opinion on the Security Council Veto. 30. 12. 2025. [internet].[citirano 06.03.2026]. URL: https:// www.ejiltalk.org/might-or-right-the-prospect-of-an-icj-advisory-opinion-on-the-security-council-veto/comment-page-1/?utm_source=chatgpt.com.

Sur, Serge. 2004. “Le conseil de sécurité : blocage, renouveau et avenir.” Pouvoirs 109 (2): 61–74. [internet]. [citirano 10. 04. 2026]. URL : https://doi.org/10.3917/pouv.109.0061.

Türk. D. Temelji mednarodnega prava. 2.pregledana in dopolnjena izdaja. 2024. Lexpera, GV Založba. Ljubljana.

Zidar, Andraž. Ustanovna listina Organizacije združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča. Zbirka Mednarodno pravo Mednarodni dokumenti. 2015. Založba FDV, Ljubljana in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Ljubljana.

Opombe

[1] 1. člen Ustanovne Listine Organizacije Združenih narodov v Zidar, Andraž. Ustanovna listina Organizacije Združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča. Zbirka Mednarodno pravo Mednarodni dokumenti. 2015. Založba FDV, Ljubljana in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Ljubljana.

[2] Glej 2. člen UL OZN.

[3] Glej 24. člen UL OZN.

[4] Sancin, Vasilka, and Maruša Tekavčič Veber. 2025. Osnove sistema Združenih narodov / The essentials of the United Nations system. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. str. 66.

[5] Türk. D. Temelji mednarodnega prava. 2.pregledana in dopolnjena izdaja. 2024. Lexpera, GV Založba. Ljubljana. str. 269.

[6] Tako Fassbender, Bardo. 1998. UN Securuty Council Reform and the Right of Veto / A Constitutional Perspective. The Hague: Kluwer Law International. str. 164 in Edward C. Luck v Lowe in drugi. 2010. The United nations Security council and war / The evolution of Thought and Practice since 1945. New York: Oxford Univeristy Press. str. 79-81.

[7] Fassbender. Prav tam.

[8] Fassbender. Str. 169.

[9] Fassbender. Str. 219.

[10] Za več glej: Fassbender, Bardo. 1998. UN Securuty Council Reform and the Right of Veto / A Constitutional Perspective. Poglavje 8, podpoglavje III. Članstvo držav in njihova zastopanost v Varnostnem svetu, str. 197-207.

[11] Za več glej: Lowe in drugi. 2010. The United nations Security council and war / The evolution of Thought and Practice since 1945. New York: Oxford Univeristy Press. str. 265-279.

[12] Lowe in drugi. Str. 384-405.

[13] Prav tam.

[14] Za več glej: Lowe in drugi. 2010. The United nations Security council and war / The evolution of Thought and Practice since 1945. New York: Oxford Univeristy Press. str. 405-442 in Malone, David M. 2004. The UN Security Council : from the Cold War to the 21th century. Colorado: Lynne Reinner Publisher, Inc. str. 451-466.

[15] International Court of Justice. Case Concerning Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide (Bosnia and Herzegovina v. Serbia and Montenegro). Sodba z dne 26. februar 2007. 2007 ICJ Reports 43. Paragraf 297.

[16] Tom Dannenbaum, The UN Security Council, the Veto, and the War in Ukraine, European Journal of International Law (EJIL: Talk!, 2022).

[17] Resolucija Generalne skupščine OZN ES-11/2 2022, 18. marec 2022 in Resolucija Varnostnega sveta št. 2623, z dne 27. februarja 2022.

[18] Za več o pojmu humanitarne intervencije in razvoju instituta odgovornost zaščititi glej: Sancin, Vasilka in drugi. 2010. Lokalni zločinci - univerzalni zločinci : odgovornost zaščititi. Ljubljana: GV Založba. str. 51-84. in Pečevnik, Nika, 2019, Vloga in izzivi Varnostnega sveta OZN pri uveljavljanju odgovornosti zaščititi [na spletu]. Magistrsko delo. [Dostopano 08. 04. 2026]. Pridobljeno s: https://repozitorij.unilj.si/IzpisGradiva.php?lang =slv &id=111647.

[19] Sancin, Vasilka in drugi. 2010. Lokalni zločinci - univerzalni zločinci : odgovornost zaščititi. Ljubljana: GV Založba. str. 86 in 94-96 in Pečevnik, Nika, 2019, Vloga in izzivi Varnostnega sveta OZN pri uveljavljanju odgovornosti zaščititi [na spletu]. Magistrsko delo. str. 3, 4.

[20] Pečevnik, Nika, 2019, Vloga in izzivi Varnostnega sveta OZN pri uveljavljanju odgovornosti zaščititi [na spletu]. Magistrsko delo. str. 8-13.

[21] Sancin, Vasilka in drugi. 2010. Lokalni zločinci - univerzalni zločinci : odgovornost zaščititi. Ljubljana: GV Založba. str. 94, 95.

[22] VI. poglavje UL OZN ureja mirno reševanje sporov.

[23] Tretji odstavek 52. člena UL OZN: Varnostni svet spodbuja mirno reševanje sporov znotraj regije prek regionalnih dogovorov ali organizacij na pobudo udeleženih držav ali na svojo pobudo.

[24] Desuetude pomeni prenehanje veljavnosti pravnega pravila zaradi dolgotrajne in splošne neuporabe. Pravilo formalno še vedno obstaja, a je v praksi izgubilo dejanski normativni učinek.

[25] Izjava je bila dana izven uradne funkcije, na zasedanju Varnostnega sveta S/PV.4753, z dne 13. maja 2003.

[26] Resolucija Generalne skupščine št. A/RES/79/1, Pact for the Future, z dne 22. septembra 2024, Action 41(a).

[27] Resolution 47 (1948), The India–Pakistan Question.

[28] Tukaj govorimo predvsem o glasovanju proti oziroma uporabi veta.

[29] Security Council Fails to Adopt Draft Resolution on Ending Ukraine Crisis, as Russian Federation Wields Veto.

[30] International Court of Justice. [internet].

[31]Türk. D. Temelji mednarodnega prava. 2.pregledana in dopolnjena izdaja. 2024. Lexpera, GV Založba. Ljubljana. str. 387.

[32] Predsednica Republike Slovenije. Address by the President of the Republic of Slovenia at the 80th Session of the United Nations General Assembly General Debate. 23. 09. 2025.

[33] Stagstrup J. in Cheng W. Might or Right? The Prospect of an ICJ Advisory Opinion on the Security Council Veto. 30. 12. 2025.

[34] Resolucija GS 377 A (V), Uniting for Peace, 1950.

[35] Stagstrup J. in Cheng W. Might or Right? The Prospect of an ICJ Advisory Opinion on the Security Council Veto. 30. 12. 2025.

[36] Stagstrup in Cheng. Prav tam.

[37] Tako Fassbender, Bardo. 1998. UN Securuty Council Reform and the Right of Veto / A Constitutional Perspective. The Hague: Kluwer Law International.

[38] Sur, Serge. 2004. “Le conseil de sécurité : blocage, renouveau et avenir.” Pouvoirs 109 (2).

[39] Stagstrup J. in Cheng W. Might or Right? The Prospect of an ICJ Advisory Opinion on the Security Council Veto. 30. 12. 2025.