Kriptovalute kot instrument fiskalne stabilizacije Združenih držav Amerike
Avtor: Ruj Kocjan[*]
Izvleček: Prispevek obsega analizo napovedi Antona Kobyakova, po kateri naj bi Združene države Amerike uporabile kriptovalute za izbris svojega državnega dolga, kar bi posledično privedlo do korenitih sprememb v mednarodnem monetarnem sistemu. Članek vključuje predstavitev problema in zadevnih kriptovalut, ki kaže na visoko teoretično verjetnost uresničitve obravnavanega ukrepa. V članku nato analiziram tudi obligacijskopravne ovire in omejitve trenutnih tehnoloških zmogljivosti, iz katerih izhaja več težav za izvedbo ukrepa na način, kot ga predvideva Kobyakov.
Oznake: Združene države Amerike, stabilni kovanci, devalvacija, zakon GENIUS.
Kategorija: Mundus Oeconomicus
UVOD
Združene države Amerike (v nadaljevanju: ZDA) se že dalj časa soočajo z nenehno rastočim državnim dolgom, ki v tem trenutku terja že 125 % njihovega BDP.1 Kljub absolutni višini dolga se ZDA še ne uvrščajo med države z najvišjim državnim dolgom (državni dolg Japonske terja 230 % njihovega BDP).[2] Še vedno pa tako visok dolg nezanemarljivo ogroža interno gospodarstvo države, še posebej, ko gre za svetovno velesilo. Članek analizira napovedi, ki jih je leta 2025 podal posebni svetovalec Vladimirja Putina, Anton Kobyakov, v katerih je predvidel, da bodo ZDA iskale rešitve problema državnega dolga z uporabo inovativnih kriptovalut, t. i. stabilnih kovancev, preko katerih bodo želele vzpostaviti nov svetovni monetarni sistem.[3]
TEORETIČNI PREGLED
Ameriški državni dolg se hitro bliža 39 bilijonov dolarjev[4] in s tem zgornji, kongresno-varovani meji državnega dolga, ki ga je zakon "One Big Beautiful Bill" postavil na 41.1 bilijonov.[5] Na Vzhodnem ekonomskem forumu septembra 2025 je Anton Kobyakov, posebni svetovalec Vladimirja Putina, predstavil zanimivo rešitev, ki bi hkrati pomagala pri sanaciji problema dolga in problema zaupanja v dolar. Kobyakov špekulira, da bodo ZDA v bližnji prihodnosti uporabile kriptovalute (bolj natančno stabilne kovance) kot finančno sredstvo za odplačevanje obveznic, pri čemer bodo nameravale izkoreniniti svoj dolg preko agresivne devalvacije teh valut.[6] Tako naj bi ZDA vzpostavile nov svetovni finančni red, ki bi temeljil na kriptovalutah.[7]
Kaj so stabilni kovanci?
Stabilni kovanec (angl. stablecoin) je vrsta kriptovalute, ki je z namenom cenovne stabilizacije vezana na referenčno monetarno sredstvo, praviloma na določeno fiat valuto, v določenem razmerju, praviloma 1 proti 1.[8] Za razliko od večine drugih kriptovalut, kot je na primer Bitcoin, so stabilni kovanci podprti z določenim, čeprav ne najbolj transparentnim, kapitalom, s čimer zasledujejo ohranjanje svoje vezanosti na referenčno valuto. Takšna vezanost pa ne pomeni, da mora biti kapital izključno v obliki zadevne fiat valute (na primer, dva največja stabilna kovanca, USDT in USDC, sta podprta tako preko dolarja kot preko ameriških državnih obveznic, čeprav sta oba vezana na dolar) ali sploh v fiat valuti (na primer, stabilni kovanec DAI in nekateri drugi kovanci so podprti preko kapitala v obliki drugih kriptovalut).[9] [10] [11]
Po drugi strani Kobyakov ameriške stabilne kovance predstavlja kot neke vrste trojanskega konja. Po njegovo naj bi ti digitalni žetoni/kovanci, vezani na dolar, vendar večinoma podprti preko ameriških državnih obveznic, ustvarjali umetno oziroma inducirano povpraševanje po ameriškem državnem dolgu, saj bi bili izdajatelji za ohranjanje kritja svojih valut primorani kupovati tovrstne obveznice.[12] V kontekstu visoke zadolženosti bi takšen mehanizem ZDA lahko zagotavljal dodatno fiskalno razbremenitev. Ob zadostni stopnji tokenizacije dolga[13] bi ZDA po Kobyakovem mnenju enostransko odpravile vezanost stabilnih kovancev na prejšnjo nominalno vrednost, kar bi kovance razvrednotilo (na primer, na razmerje 1 proti 0,5). To bi za upnike pomenilo izgubo vrednosti premoženja, ki je bilo vezano na te instrumente. Učinki takšnega ukrepa ne bi prizadeli zgolj neposrednih imetnikov, temveč tudi vsa sredstva, ki so denominirana v ameriških dolarjih. Ta sredstva zajemajo tako tuje valute, vezane na dolar, kot tudi delnice na borzah, nepremičnine, itd. Globalna gospodarstva, ki se zanašajo na dolar (od Japonske, Združenega kraljestva, Kanade in Kitajske, ki držijo milijarde v ameriških obveznicah,[14] do afriških in bližnjevzhodnih držav z valutami vezanimi na dolar[15]), bi se soočila z verigo stečajev in inflacije.
Devalvacija valute
Pri svoji opredelitvi problema je Kobyakov izrazito abstrakten: "They [the USA, op.a.] have a 35 trillion currency debt. They move into crypto, into the cloud, devalue it, and start from scratch."[16] Pravni terminološki slovar opredeljuje devalvacijo kot "zmanjšanje vrednosti domače valute v primerjavi s tujo valuto v sistemu trdnega deviznega sistema".[17] Poenostavljeno to pomeni, da je po devalvaciji potrebnih več enot domače valute za pridobitev enake količine tuje valute.[18] Namen devalvacije je navadno povečati konkurenčnost lastnega gospodarstva na svetovnem trgu (cenejši izvoz in dražji uvoz, ki spodbujata domače gospodarstvo). Primer takšnega ravnanja so ukrepi Kitajske, ki je med Trumpovimi carinskimi spopadi postopoma devalvirala juan na rekordnih 7,4287 na ameriški dolar.[19]
Kobyakovim napovedim je zlasti primerljiv t. i. "Nixonov šok", z razliko da bi od razpada t. i. Bretton Woods sistema[20] in posledičnega svetovnega skoka z zlata na fiat valute, prišlo do premika od fiat valut na kriptovalute (gre torej za analogen premik svetovne skupnosti iz devalvirane valute na nov standard).[21] Zgodovinsko gledano se ZDA tako drastičnih ukrepov poslužuje zgolj v časih skrajnih kriz. Zaenkrat lahko zgolj špekuliramo, kakšen pomen ima dolžniška kriza za sedanjo administracijo. Veliko pomembnejša je ugotovitev, da ima izvršilna veja oblasti ZDA zgodovinski precedens za delegacijo izključne moči Kongresa pri vplivanju na vrednost dolarja[22] ter predpostavljen konformizem drugih držav, da bodo sprejele še tako enostranske finančne načrte ZDA. Kot nakazuje tudi zgodovina, sam postopek devalvacije ne predstavlja teoretičnega problema, saj ima država (še posebej ZDA) monopol nad kontrolo menjalnega tečaja svoje valute in svojih obveznic.
PRAKTIČNI PREGLED
Sedaj se odpira vrsta vprašanj, najglasnejši med katerimi sta (1) zakaj ne bi ZDA raje, kot da se osredotočajo na kriptovalute, devalvirale kar dolar; in (2) natančno kako bi ZDA premestile državni dolg v stabilne kovance? Odgovor na prvo vprašanje je relativno preprost. Dolar je temelj monetarnega sistema države, stabilni kovanci pa predstavljajo le obljubo, da so zamenljivi za dolar v razmerju 1 proti 1. Zaradi določil zakona GENIUS, ki zavezuje ponudnike stabilnih kovancev, da zadržujejo rezervo v vrednosti 100 % izdanih kovancev,[23] bi posredno prišlo do povišanja denarne mase. Vendar pa do de facto povišanja denarne mase in posledično do inflacijskih vplivov na dolar ne bi prišlo, dokler dodatna denarna masa ne bi prišla v obtok. Čeprav bi ukrep povečal konkurenčnost države, bi taka devalvacija dolarja lahko imela tudi hitre in neposredne negativne posledice na inflacijo in trgovinsko bilanco ZDA, kar je tveganje, ki bi ga država morala sprejeti. Nasprotno pa devalvacija sredstva, ki ne vpliva na agregatno ponudbo denarja, ampak jo le digitalno redistribuira,[24] ne bi imela primerljivo izrazitih makroekonomskih posledic. Kljub temu pa bi bila takšna odločitev z vidika strateških interesov kratkovidna, saj bi poplava stabilnih kovancev, denominiranih v dolarjih, sama po sebi krepila globalno vlogo dolarja.[25] Kakršnakoli namerna devalvacija bi tako pomenila predvsem samopovzročeno oslabitev lastnega monetarnega vpliva.
Tokeniziranje državne dolga
Po mojem mnenju Kobyakova hipoteza na tej točki propade – zakaj bi upniki sprejeli izpolnitev obveznosti s tako volatilnim sredstvom? ZDA bi morale bodisi prepričati vse obstoječe upnike, da sprejmejo izplačilo v stabilnih kovancih (pri čemer ne gre zgolj za milijone domačih investitorjev, ampak tudi za številne svetovne vlade)[26] bodisi zagotoviti, da vsi prihodnji upniki sprejmejo modificirane obveznice. Če ob tem upoštevamo povprečno letno zapadlost in odplačevanje ameriških državnih obveznic v zadnjih šestnajstih letih, ki znaša približno 572,04 milijarde dolarjev,[27] bi tak prehod trajal približno 68 let.
Načelo omejevanja samovoljnih ravnanj dolžnika interno zaostruje takšna ravnanja vlade, ki je tudi zakonsko (in ne le pogodbeno) zavezana izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz obveznic (glavnice in obresti).[28] Poleg tega vlada ne more unilateralno spremeniti valute obveznosti – to je mogoče le, če je to izrecno zapisano v izdani obveznici.[29]
Poleg pravnih ovir obstajajo tudi tehnološke. Stabilni kovanci so izdani, evidentirani in preneseni preko digitalne knjige zapisov, t. i. verige blokov (v nadaljevanju: blockchain). Gre za obliko tehnologije distribuirane knjige transakcij, torej decentralizirano podatkovno bazo, ki je porazdeljena med več med seboj usklajenimi vozlišči v internetnem omrežju. Ta tehnologija omogoča zapisovanje in prenos podatkov v paketkih, t. i. bloki (angl. blocks) na skupni digitalni evidenci, t. i. verigi (angl. chain).[30] Ključno je, da blockchain v nasprotju s centraliziranimi strežniki nima zgornje meje vrednosti podatkov, ki jih lahko nosi, tako ima zapis enega stabilnega kovanca enako tehnično težo kot zapis tisoč stabilnih kovancev. Omejitev se zato ne nanaša na vrednost, temveč na število transakcij, ki jih je sistem sposoben obdelati v določenem časovnem obdobju. To pa lahko pri tako razvejanem sistemu povzroči nemalo težav.[31]
Hkrati pa je treba poudariti, da ta tehnološka omejitev verjetno ne bo dolgoročna, saj razvoj poteka izjemno hitro. Izdajanje stabilnih kovancev se je v zadnjih dveh letih podvojilo,[32] številne analize pa napovedujejo, da bi lahko bilo do leta 2030 tokeniziranih do 16 bilijonov ameriških dolarjev sredstev,[33] medtem ko je bilo leta 2025 v celoti tokeniziranih zgolj okoli 33 milijard dolarjev.[34]
MOREBITNA REŠITEV IN ZAKLJUČEK
Če bi si ZDA dejansko prizadevale uresničiti scenarij, kakršnega napoveduje Kobyakov, bi se glede navedenih pravnih in tehnoloških omejitev tokenizacije dolga lahko ponudila potencialna rešitev. Ta bi temeljila na modelu več manjših izdajateljev stabilnih kovancev, ki bi delovali znotraj državnega regulativnega okvira po načelih zakona GENIUS. Zakon določa, da mora vsakega izdajatelja stabilnih kovancev odobriti pristojni regulator bodisi na ravni zvezne države bodisi na ravni posamezne zvezne enote,[35] s čimer zakon vzpostavlja poseben dvotiren regulativni režim. Takšna ureditev dopušča oblikovanje regulativnih okvirov na ravni zveznih enot za manjše izdajatelje stabilnih kovancev, torej tiste s tržno kapitalizacijo, nižjo od desetih milijard ameriških dolarjev, hkrati pa omogoča sorazmernejše in administrativno lažje izpolnjevanje obveznosti rednega poročanja, katerih namen je zagotavljanje skladnosti.[36] Model bi lahko deloval kot postopno testiranje trga, pri čemer bi posamezni izdajatelji že v tej fazi ustvarjali nekakšen prikriti sekundarni trg ameriškega državnega dolga.
Ta pristop naslavlja prepoved samovoljnega preoblikovanja obveznosti s strani dolžnika, saj do neposredne tokenizacije državnih obveznic s strani države ne bi prišlo, temveč bi bil ta proces posredno prenesen na zasebni sektor, pri čemer je v tem specifičnem kontekstu celo mogoče pričakovati višjo stopnjo zaupanja v zasebne izdajatelje kot v državo samo ter delno blaži omejitve nezrele tehnologije.
Kljub temu pa se zdi verjetno, da bi že sam poskus uvedbe takšnega ali podobnega mehanizma resno načel zaupanje v ameriško gospodarstvo, tako na mednarodni ravni kot tudi na ravni domačih fizičnih in pravnih oseb (za katere ne smemo pozabiti, da so imetnice 80 % terjatev do ameriške vlade).[37]
Seznam literature
- 31 U.S. Code § 3123 - Payment of obligations and interest on the public debt. https://www.law.cornell.edu/uscode/text/31/3123
- Avan-Nomayo, N. (2025). Ethereum raises block gas limit to 60M as ecosystem throughput hits new records ahead of Fusaka upgrade. The Block. https://www.theblock.co/post/380687/ethereum-block-gas-limit-fusaka
- Blockchainsure team. (2025). Ethereum Gas Fees: Everything you need to know. Blockchainsure. https://blockchainsure.com/insights/ethereum-gas-fees/?utm_source
- Britannica Editors. (2025). New Deal. Encyclopedia Britannica. https://www.britannica.com/event/New-Deal
- Broughel, J. (2025). Stablecoins Won’t Inflate The Money Supply. Here’s Why. Forbes. https://www.forbes.com/sites/digital-assets/2025/07/21/stablecoins-wont-inflate-the-money-supply-heres-why/
- Chainspect team. (2026). Ethereum. Chainspect. https://chainspect.app/chain/ethereum?type-tc=txns
- Congressional Research Service working group. (2011). Brief History of the Gold Standard in the United States. Congressional Research Service. https://www.congress.gov/crs-product/R41887
- Conlon S. in Shan L.Y. (2026). 10-year Treasury yield moves lower as investors weigh Fed decision. CNBC. https://www.cnbc.com/2026/01/29/us-10-year-treasury-yields-rise-as-investors-weigh-fed-decision.html
- Conte, N. (2025). Mapped: Government Debt to GDP by Country in 2025. Visual Capitalist. https://www.visualcapitalist.com/mapped-government-debt-to-gdp-by-country-in-2025/
- Department of Government Efficiency. (2026). US Debt Clock: Real Time. https://www.usdebtclock.org/
- Devalvácija. (2014). V Pravni terminološki slovar. https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/pravni/iskalnik?iztocnica=devalv%C3%A1cija
- Ethereum team. (2025). Blocks. Ethereum. https://ethereum.org/developers/docs/blocks/
- Federal Reserve Bank of St. Louis team. (2025). Who holds US national debt?. FRED. https://fredblog.stlouisfed.org/2025/03/who-holds-us-national-debt/
- Federal Reserve Bank of St. Louis team. (2026). Market Yield on U.S. Treasury Securities at 10-Year Constant Maturity, Quoted on an Investment Basis. FRED. https://fred.stlouisfed.org/series/DGS10
- GENIUS Act, S.1582, 119th Congress. (2025). https://www.congress.gov/bill/119th-congress/senate-bill/1582/text
- Ghizoni S. K. (2013). Nixon Ends Convertibility of U.S. Dollars to Gold and Announces Wage/Price Controls. Federal Reserve History. https://www.federalreservehistory.org/essays/gold-convertibility-ends
- Gold Reserve Act, S.II.Chs.4-6, 73rd Congress. (1934) https://elischolar.library.yale.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=12665&context=ypfs-documents
- Gold Standard Act, S.I.Chs.41, 56th Congress. (1900) https://www.govinfo.gov/content/pkg/STATUTE-31/pdf/STATUTE-31-Pg45-2.pdf
- International Monetary Fund working group. (2025). Understanding Stablecoins. International Monetary Fund. https://www.imf.org/-/media/files/publications/dp/2025/english/usea.pdf
- Kettell, S. (2026). oil crisis. Brittanica.com. https://www.britannica.com/money/oil-crisis
- Laboure M. in Siazon C. (2025). Asset Tokenization 101. Deutsche Bank Research Institute. https://www.dbresearch.com/PROD/RI-PROD/PDFVIEWER.calias?pdfViewerPdfUrl=PROD0000000000610273&rwnode=REPORT
- Lee, Y. S. (2025). China unlikely to aggressively devalue yuan to offset impact of U.S. tariffs, economists say. CNBC. https://www.cnbc.com/2025/04/11/trump-tariffs-china-may-not-weaken-yuan-in-trade-war-with-the-us-.html
- MacroMicro. (2025). World – Major Economies' Holdings of US Debt. MacroMicro. https://en.macromicro.me/collections/51/us-treasury-bond/81306/top-10-countries-holding-us-debt
- Montevirgen, K. (2025). Stability amid the volatility of crypto: Stablecoins explained. Encyclopedia Britannica. https://www.britannica.com/money/what-are-stablecoins
- Newton multi-asset solutions team. (2022). Unpacking the Great Gold Performance of the 1970s. Newton Investments. https://www.newtonim.com/canada/insights/blog/unpacking-the-great-gold-performance-of-the-1970s/#
- Office of the Historian working group. (b.d.). Nixon and the End of the Bretton Woods System, 1971–1973. Office of the Historian. https://history.state.gov/milestones/1969-1976/nixon-shock
- Peter G. Peterson Foundation team. (2025). The Federal Government Has Borrowed Trillions. Who Owns All that Debt?. Peter G. Peterson Foundation. https://www.pgpf.org/article/the-federal-government-has-borrowed-trillions-but-who-owns-all-that-debt/
- Pforr T., Pape F. in Petry, J. (2025). Dollar Diminished: The Unmaking of US Financial Hegemony Under Trump. International Organization, 79(S1), S117–S133. https://www.cambridge.org/core/journals/international-organization/article/dollar-diminished-the-unmaking-of-us-financial-hegemony-under-trump/67A0051D4C763B1C76089ED957D9D979
- Richardson G., Komai A. in Gou M. (2013). Roosevelt’s Gold Program. Federal Reserve History. https://www.federalreservehistory.org/essays/roosevelts-gold-program
- Roosevelt, F. D. (1933). Forbidding the Hoarding of Gold Coin, Gold Bullion and Gold Certificates, Executive Order No. 6102. The American Presidency Project. https://www.presidency.ucsb.edu/documents/executive-order-6102-forbidding-the-hoarding-gold-coin-gold-bullion-and-gold-certificates
- Sun, L. (2025). Better Stablecoin Buy: Tether (USDT) vs. USD Coin (USDC). Nasdaq. https://www.nasdaq.com/articles/better-stablecoin-buy-tether-usdt-vs-usd-coin-usdc
- Tang, Y. (2025). Demystifying Stablecoins: The use cases, the pegging mechanism, and the implications on financial market. J. P. Morgan Private Bank. https://privatebank.jpmorgan.com/apac/en/insights/markets-and-investing/demystifying-stablecoins
- Text - H.R.1 - 119th Congress (2025-2026): An act to provide for reconciliation pursuant to title II of H. Con. Res. 14. (2025). https://www.congress.gov/bill/119th-congress/house-bill/1/text
- The Economic Times (2025). 'US conspiring to dump debt into crypto, then…': Putin aide drops shocker on America's $35T debt [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=I7WqGBvjFJg
- The World Bank Group team. (2017). Distributed Ledger Technology (DLT) and Blockchain. International Bank for Reconstruction and Development. https://documents1.worldbank.org/curated/en/177911513714062215/pdf1122140-WP-PUBLIC-Distributed-Ledger-Technology-and-Blockchain-Fintech-Notes.pdf
- Thornton M., Timberlake R. H., Jr. in Thompson T. J. (1999) Gold Policy in 1930s. Independent Institute. https://www.independent.org/article/1999/05/01/gold-policy-in-the-1930s/
- TreasuryDirect team. (2026). About Treasury Marketable Securities. TreasuryDirect. https://treasurydirect.gov/marketable-securities/
- United States International Trade Commission working group. (1982). Floating Exchange Rates and U.S. Competitiveness. United States International Trade Commission. https://www.usitc.gov/publications/332/pub1332.pdf
- US Treasury team. (2025). Interest Expense and Average Interest Rates on the National Debt FY 2010 – FYTD 2026. FiscalData.Treasury.gov. https://fiscaldata.treasury.gov/interest-expense-avg-interest-rates/
- Wall Street Journal team. (2026). Bonds & Rates. Wall Street Journal. https://www.wsj.com/market-data/bonds
- Wang J. J. (2025). Banks in the Age of Stablecoins: Some Possible Implications for Deposits, Credit, and Financial Intermediation. FED Notes. https://www.federalreserve.gov/econres/notes/feds-notes/banks-in-the-age-of-stablecoins-implications-for-deposits-credit-and-financial-intermediation-20251217.html
- World Population Review team. (2026). Countries with the Highest National Debt 2026. World Population Review. https://worldpopulationreview.com/country-rankings/countries-by-national-debt
- Zucchi, K. (2025). Leading Currencies Pegged to the U.S. Dollar: A 2023 Insight. Investopedia.com. https://www.investopedia.com/articles/forex/061015/top-exchange-rates-pegged-us-dollar.asp
Opombe
[*] Študent 2. letnika Pravne fakultete UL.
1 Conte, 2025.
[2] Conte, 2025.
[3] The Economic Times, 2025.
[4] US Debt Clock, 2026.
[5] An act to provide for reconciliation pursuant to title II of H. Con. Res. 14., 2025.
[6] The Economic Times, 2025.
[7] Zanimivo bi bilo špekulirati o podobnih težnjah drugih globalnih velesil. Nekatere si takšnega ukrepa preprosto ne bi mogle privoščiti, druge (primarno Rusija in Kitajska) pa morda načrtujeta podoben ukrep s kopičenjem večjih količin zlata.
[8] Montevirgen, 2025.
[9] Tang, 2025.
[10] Ta članek ob strani pušča stabilne kovance, ki so podprti preko drugih kriptovalut.
[11] Za nadaljnje branje, predvsem glede različnih sistemskih problemov kriptovalute, predlagam oddelčno poročilo IMF-ja Understanding Stablecoins (2025), še posebej poglavje Risks and Systemic Implications.
[12] The Economic Times, 2025.
[13] Torej, ob dovolj velikem obsegu realnega dolga, vezanega na stabilne kovance in digitalno urejenega na verigi blokov (angl. blockchain).
[14] MacroMicro, 2025.
[15] Zucchi, 2025.
[16] The Economic Times, 2025.
[17] Devalvácija, 2014.
[18] Devalvacije pa ne smemo mešati z depreciacijo: obe povzročata nižjo vrednost domače valute, vendar pri devalvaciji država aktivno odloča o znižanju vrednosti valute s spremembo trdnega (tj. fiksnega) deviznega (tj. menjalnega) tečaja.
[19] Lee, 2025.
[20] Tukaj gre predvsem za dokončno ukinitev t. i. zlatega standarda in svetovni prevzem drsečega menjalnega tečaja, ki ga poznamo še danes.
[21] Glej predvsem Ghizoni (2013), United States International Trade Commission (1982), Office of the Historian (b.d.) in Newton multi-asset solutions team (2022).
[22] Tukaj se navezujem na prakso administracije Franklina D. Roosevelta, ki je v času Velike depresije umetno višala ceno zlata na račun dolarja, s čimer je poskušala sanirati krizo na ne ravno neproblematičen način. Glej predvsem Richardson idr. (2013), Congressional Research Service (2011) in Thornton idr. (1999).
[23] GENIUS Act, 2025.
[24] Broughel, 2025.
[25] IMF, 2025.
[26] FRED, 2025.
[27] US Treasury, 2025.
[28] 31 U.S.C. § 3123.
[29] 31 U.S.C. § 3123.
[30] The World Bank, 2017.
[31] Za primer vzemimo Ethereum, ki trenutno predstavlja najpomembnejšo infrastrukturo za izdajo in prenos stabilnih kovancev, med katerimi prevladuje USDT, ki naj bi bil vezan na ameriški dolar v razmerju ena proti ena. Vsaka transakcija v sistemu zahteva določen računalniški napor, ki je izražen v enotah t. i. gasa. Na tej osnovi je določena tudi zgornja kapaciteta posameznega bloka transakcij (angl. block gas limit), ki trenutno znaša 59,99 milijonov enot (Avan-Nomayo, 2025). Največje število transakcij, ki jih lahko posamezen blok prenese, dobimo tako, da skupno kapaciteto bloka delimo s povprečno porabo gasa na transakcijo. Ta je pri kompleksnejših transakcijah bistveno višja kot pri enostavnih prenosih in pri pametnih pogodbah (angl. smart contracts) praviloma znaša med približno 150 tisoč in 500 tisoč enot gasa (Blockchainsure, 2025). Iz tega sledi, da se povprečno število kompleksnih transakcij na blok giblje med približno 120 in 400. Ker se na Ethereum verigi nov blok transakcij v povprečju ustvari približno vsakih dvanajst sekund (Ethereum, 2025), je letno mogoče obdelati največ okoli 2,63 milijona blokov. Če to zgornjo mejo pomnožimo s številom kompleksnih transakcij na blok, dobimo, da se teoretična zgornja meja kompleksnih transakcij na leto giblje med približno 315 milijoni in 1,05 milijarde, odvisno od njihove povprečne zahtevnosti. Zadovoljivih javnih podatkov o številu izdanih ameriških državnih obveznic ni. Znano je zgolj, da se nominalna vrednost obveznic giblje od 100 do 10 milijonov ameriških dolarjev, kar pomeni, da je število izdanih instrumentov lahko v razponu od več milijonov do več milijard. Tudi če zanemarimo dejstvo, da Ethereum ne obdeluje zgolj transakcij stabilnih kovancev, temveč tudi druge kriptovalute, ter če privzamemo absolutne teoretične vrhove zmogljivosti sistema, postane jasno, da je obstoječa tehnologija še vedno premalo zrela za takojšnje procesiranje tako obsežnega državnega dolga. Res je sicer, da obstajajo tudi druge, manjše verige, ki bi lahko sodelovale pri obdelavi transakcij, vendar bi usklajevanje več heterogenih in različno programiranih sistemov zasebnega sektorja zahtevalo izjemno kompleksen in izrazito invaziven poseg države.
[32] IMF, 2025.
[33] IMF, 2025.
[34] Laboure, Siazon, 2025.
[35] GENIUS Act, 2025.
[36] GENIUS Act, 2025.
[37] Peter G. Peterson Foundation, 2025.
