Prispevek predstavlja skrajšano verzijo in uvod v znanstveni prispevek Ženevskega zbornika, ki ga je avtorica pripravila v okviru projekta Prav(n)a odkritja.
Špela Grivec[1]
Izvleček: Članek preučuje vpliv socialne pomoči na revščino v Sloveniji s poudarkom na vprašanju, ali sistem socialne pomoči ustrezno rešuje nove dejavnike, ki povečujejo revščino, kot so ekstremni vremenski pojavi, energetska neenakost in zdravstvene težave. Analizirani so obstoječi podatki o revščini in socialni politiki, pri čemer so primerjana priporočila OECD za izboljšanje učinkovitosti socialne pomoči. Ključne ugotovitve vključujejo, da je v letu 2023 stopnja tveganja revščine v Sloveniji znašala 12,7 %, kar pomeni 264.000 ljudi. Izpostavljeno je, da je socialna pomoč pogosto omejena na izredne ukrepe in ne uspe učinkovito preprečiti dolgoročne socialne ogroženosti. Poleg tega je ugotovljeno, da so potrebne spremembe v zakonodaji, da bi socialni sistem bolje odgovoril na omenjene naraščajoče izzive. Na koncu je poudarjeno, da mora Slovenija zagotoviti preglednejše in proaktivnejše ukrepe socialne pomoči, da bi zmanjšala revščino in izboljšala kakovost življenja ranljivih skupin.
Oznake: Revščina, socialna pomoč, podnebne spremembe, naravne nesreče, energetska revščina, inflacija, stanovanjska kriza, COVID-19.
Uvod
Revščina in socialna pomoč sta tesno povezani, saj socialna pomoč pogosto deluje kot ukrep zmanjševanja in odpravljanja revščine. Njen glavni cilj je zmanjšati revščino ter izboljšati kakovost življenja posameznikov in družin, ki se nahajajo v socialni stiski. V okviru tega raziskovalnega dela sem se osredotočila na vprašanje, ali socialna pomoč v Sloveniji ustrezno sledi novim trendom in pojavom, ki vplivajo na povečanje revščine, kot so ekstremni vremenski pojavi, energetska revščina in bolezni.
Revščina in socialna pomoč
Revščina je stanje posameznika, ko le-ta nima dovolj finančnih sredstev za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. V Sloveniji je revščina merjena s stopnjo tveganja revščine. Ta prikazuje delež oseb, ki prebivajo v gospodinjstvih z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom, nižjega od praga tveganja revščine. Pri nas je ta določen kot 60% mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka v državi.[2] V Sloveniji je stopnja tveganja revščine v letu 2024 znašala 13,2 % in je bila za 0,5 odstotne točke višja kot v prejšnjem letu. To pomeni, da je približno 276.000 ljudi živelo z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, kar je 12.000 več kot v letu 2023.[3] Prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je v letu 2024 znašal 981 evrov na mesec, kar je za 78 evrov več kot leto prej. To predstavlja največjo rast praga po letu 2005.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju: OECD) je v svojem poročilu Mid- term review of Slovenia opozorila, da se mora Slovenija bolj osredotočiti na zmanjševanje revščine. Kljub temu, da Slovenija že izvaja različne projekte na tem področju, OECD ugotavlja, da napredek pri uresničevanju tega cilja ostaja omejen. OECD priporoča, da Slovenija bolj jasno opredeli, kako njen program razvojnega sodelovanja naslavlja problematiko revščine in si prizadeva za njeno izkoreninjenje. To bi pripomoglo k zagotavljanju, da so projekti in financiranje skladni s cilji, ki si jih je Slovenija zastavila. Prav tako predlaga dopolnitev obstoječih programov z operativnimi smernicami, ki bi zahtevale izvedbo analiz in zbiranje podatkov o rezultatih projektov v povezavi z revščino.[4]
OECD je naredila analizo, koliko ur na teden bi moral posameznik delati, da bi izšel iz revščine. V Sloveniji bi po OECD samska oseba morala delati 23 ur na teden.[5]
Podnebne spremembe/ ekstremni vremenski pojavi in socialna pomoč
Podnebne spremembe po vsem svetu močno vplivajo na življenja ljudi. Nenadni in ekstremni vremenski pojavi povzročajo izgube premoženja in tudi dohodkov, kar povečuje socialne stiske in ekonomsko negotovost prebivalstva. Socialna pomoč postaja ključno za blaženje posledic podnebnih sprememb.[6]
Leta 2022 je bilo v Evropi največ požarov na prostem in požganih območij po letu 2006.[7] Istega leta je bilo na slovenskem Krasu povzročene škode za 26,88 milijonov evrov. V zgodovini samostojne Slovenije so našo državo leta 2023 doletele najhujše poplave. Škodo je utrpelo 183 od 212 občin.[8] Leta 2024 so poplave in plazi samo med 12. in 15. septembrom povzročile za 9,39 milijona evrov škode.[9] Iz teh podatkov je jasno, da tudi Slovenija ni izjema, ko gre za prizadetost zaradi podnebnih sprememb.
Slovenija nudi denarno socialno pomoč in izredno denarno socialno pomoč tudi pri pomanjkanju sredstev, ki so potrebna za popravljanje posledic naravnih nesreč. Dodatno država po vsaki naravni nesreči sprejme ukrep povračila stroškov prizadetim osebam. Po poplavah leta 2023 je vlada sprejela ukrepe za odpravljanje posledic poplav. Sprejeli so Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS). Vlada je povrnila 45 % za nezavarovano škodo in do 60 % odstotkov za zavarovano škodo.[10] Po 77 členu ZORZFS so se vzpostavile mobilne terenske enote, ki so jih sestavljali strokovni delavci.[11] Prav tako je bila določena dodatna pomoč samozaposlenim, katerim prihodki so iz avgusta 2023 glede na leto 2022 upadli za najmanj 25 %.[12] Samska oseba je imela pravico do izredne pomoči v višini največ 4.918,62 evrov, štiričlanska družina do 11.466 evrov, medtem ko je par brez otrok lahko prejel do 7.622,30 evrov.
Prav tako ima Slovenija vzpostavljen sistem, kjer se za poplave in plazove in njihovo nastalo škodo denar oškodovancem izplača iz državnega proračuna. Do vključno 21. marca 2025 je bilo izplačanih 1.086,69 milijona evrov za pomoč in sanacijo poplav.[13] Prav tako Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izplačuje nadomestilo plač zaradi nezmožnosti opravljanja dela v primeru poplav in plazov. Trenutno je bilo izplačanih 1.314.641,95 evrov.[14] Vsi ti ukrepi so bili posledica poplav leta 2023.
Kljub državni ureditvi ima tudi vsaka občina posebej opredeljeno, kako bo ravnala v primeru naravnih nesreč. Na primeru Pravilnika o dodeljevanju enkratne denarne pomoči pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč iz sredstev proračuna Občine Ljubno (v nadaljevanju: Pravilnik) sem raziskala, ali je enkratna denarna pomoč dovolj za preživetje oškodovancev.[15] Pravilnik pravi, da je pomoč namenjena za trenutno premostitev težav, povezanih z naravno ali drugo nesrečo. V 7. členu pravilnika je določeno, da se enkratna denarna pomoč dodeli le, če je vrednost škode ocenjena nad 5.000 evrov. Enkratna denarna pomoč, kot jo določa Pravilnik, ni zadostna za dolgoročno preživetje prizadetih v naravnih nesrečah. Že omejitev na 3.000 evrov ni dovolj za obnovo bivališča in pokritja osnovnih življenjskih stroškov. Vendar pa Pravilnik jasno določa, da je pomoč za sanacijo škode, ne pa za dejansko preživetje po naravnih nesrečah. Eden izmed problemov Pravilnika je, da ne upošteva socialnega statusa prizadetih. Pomoč je vezana na ocenjeno škodo. Bogatejši posamezniki in tisti z zavarovanji imajo boljše možnosti sanacije škode, medtem ko socialno šibkejši ostanejo brez dolgoročnih rešitev. Čeprav občinska pomoč olajša prvo finančno breme, pa ne rešuje problema socialne ogroženosti, v katero so bili potisnjeni posamezniki. Slovenija vzpostavi socialno pomoč šele po izrednih dogodkih, ki se zgodijo. Nimamo pa vnaprej določene socialne pomoči, ki bi bila določena vnaprej za naravne nesreče, povezane s podnebnimi spremembami.
Energetska revščina
Ne obstaja enotna opredelitev za energetsko revščino. Povemo lahko le, da je to stanje, kjer stroški energije predstavljajo velik delež odhodka gospodinjstev, kar oteži zmožnost kritja drugih stroškov. To stanje prisili potrošnike, da zmanjšajo porabo energije, kar pa negativno vpliva na njihovo fizično in psihično zdravje ter splošno počutje.[16]
Je večdimenzionalen problem, ki se še bolj poglablja s čedalje višjimi cenami energije.[17] Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami EU nadpovprečen delež izdatkov za energijo v skupnih porabah gospodinjstev, saj znaša 5,2 % medtem ko je v EU ta delež 4,1 %. Slovenija spada tudi v vrh držav, kjer prebivalci zamujajo s plačili stanovanjskih stroškov in živijo v energetsko neučinkovitih stanovanjih.[18] Delež energetsko revnih gospodinjstev je za leto 2024 znašal 7,3 %. Število energetsko revnih gospodinjstev za leto 2024 je bilo 63.000.[19] V njih je živelo približno 110.000 oseb oz. 1.000 več kot leta 2023. Vendar pa primerjava v daljšem časovnem obdobju kaže, da se energetska revščina kljub letnim porastom postopno zmanjšuje.[20]
V Sloveniji je skoraj 10 % gospodinjstev, ki so pod pragom revščine in si ne morejo zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja. To pomeni, da gospodinjstva, ki spadajo v petino najnižjih dohodkov, porabijo okoli 17 % svojih razpoložljivih sredstev za energijo.[21] Zaradi tega je Slovenija vzpostavila Akcijski načrt za zmanjšanje energetske revščine za obdobje do leta 2026 in do leta 2030.[22] Prav tako imamo vzpostavljen Eko sklad, ki spodbuja in pomaga pri energetski prenovi večstanovanjskih stavb socialno šibkih občanov, prav tako pa spodbuja nakup kurilnih naprav na lesno biomaso z omejitvijo navzgor.[23] Zelo revna gospodinjstva lahko dobijo izredno socialno pomoč za plačilo stroškov energije.[24] Eko sklad prav tako dodeljuje nepovratne finančne spodbude v višini do 18.000 evrov za toplotno izolacijo streh, fasad in vgradnjo energetsko učinkovitih oken.[25]
Inflacija in rast cen osnovnih živil ter prilagoditev socialnih transferjev
Inflacija in rast cen življenjskih potrebščin pomembno vplivata na finančno stanje prebivalstva, še posebej pa prizadeneta tiste, ki so v socialno šibkejšem položaju. Zviševanje cen hrane, energentov in drugih osnovnih dobrin povečuje tveganje revščine. Zato je izredno pomembno, da socialna pomoč sledi trendom dviganja cen in se na njih prilagaja.
V Sloveniji se vsako leto približno marca socialni transferji prilagodijo in uskladijo z inflacijo. Uskladijo se na podlagi objavljenega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta. S 1. aprilom 2025 so se meje dohodkov za letne pravice iz socialne pomoči dvignile za 1,9 %. Prav tako se je zvišal prag za upravičenost do denarne socialne pomoči in znesek izredne socialne pomoči.[26] Kljub temu rast cen pogosto preseže prilagoditve, kar pomeni, da socialno ogroženim težko omogoča eksistenčni minimum.[27]
Kljub rednim uskladitvam socialnih transferjev rast življenjskih stroškov še naprej negativno vpliva na dostop do osnovnih dobrin, zlasti hrane in dostopa do bivalnega prostora, kar poglablja socialne stiske in ogroža uresničevanje temeljnih pravic. Po podatkih Eurostata so se svetovne cene hrane začele dvigovati sredi leta 2020, ko so motnje v dobavnih verigah zaradi pandemije covida-19 povzročile pritiske na oskrbo. V EU so se cene hrane in brezalkoholnih pijač leta 2021 povečale za 1,6 %, leta 2022 pa za 11,6 %. Istega leta si 8,3 % prebivalcev EU ni moglo privoščiti obroka z mesom, ribo ali ustrezno vegetarijansko alternativo vsak drugi dan, kar je za odstotek več kot leto prej. Dostojni življenjski standard, ki temelji na poštenem plačilu in ustrezni socialni zaščiti, ni dosegljiv, če vsem ljudem ni zagotovljen dostop do primerne hrane.[28]
COVID-19 in solidarnostna pomoč
Pandemija COVID-19 je imela hude posledice za globalno prebivalstvo in gospodarstvo. Najhuje so bili prizadeti najrevnejši sloji prebivalstva. Podatki kažejo, da je leta 2021 povprečni dohodek spodnjih 40 % svetovnega prebivalstva za 6,7 % nižji od predvidenih vrednosti pred pandemijo. Dohodek zgornjih 40 % pa je upadel za 2,8 %. Zaradi pandemije se je število ljudi, ki živijo z manj kot 1,90 USD na dan, povečalo za približno 97 milijonov, globalna stopnja revščine pa je narasla s 7,8 % na 9,1 %. Prav tako se je število ljudi, ki živijo z manj kot 5,50 USD na dan, povečalo za 163 milijonov. Ocenjuje se, da je svet zaradi pandemije izgubil tri do štiri leta napredka pri odpravi skrajne revščine.[29]
Leta 2021 je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 254.000 ljudi, kar je 11.000 več kot leta 2019.[30] Zakonodajalec je uredil socialne pomoči, prispevke in solidarnostne pomoči z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Samozaposleni so bili med najbolj prizadetimi skupinami, saj je zaprtje gospodarstva povzročilo občuten upad prihodkov. Zato je bil uveden mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov neto, ne glede na prejšnji dohodek posameznika. Ukrep je zahteval vračilo pomoči ob višjih prihodkih, kar je povzročilo pravno in ekonomsko negotovost.
Zaključek
Skozi članek sem raziskala različne vzroke tveganja revščine in analizirala, kako država s socialno pomočjo lajša življenje posameznikom v stiski ter se prilagaja na nove trende revščine. Ugotovila sem, da se država v določeni meri uspešno odziva na nove okoliščine, vendar pa ostajajo številne težave. Ena izmed ključnih je ta, da socialno pomoč pogosto ne dobijo tisti, ki bi jo zaradi novih družbenih tveganj resnično potrebovali. Sistem socialne pomoči bi bilo zato treba še bolj prilagoditi sodobnim izzivom in ga narediti bolj dostopnega ter pravičnega. Le z natančnejšim prepoznavanjem dejanskih potreb in usmerjanjem pomoči k najbolj ranljivim posameznikom bomo lahko zagotovili, da bo sistem socialne varnosti učinkovito opravljal svojo vlogo tudi v prihodnje.
Seznam literature
A.S.: Prag revščine se je zvišal, pod njim je več ljudi, URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/prag-revscine-se-je-zvisal-pod-njim-je-vec-ljudi/737160 (4.3.2025).
B. K. T.: Škoda zaradi septembrskih poplav in plazov ocenjena na 9,4 milijona evrov, URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/skoda-zaradi-septembrskih-poplav-in-plazov-ocenjena-na-9-4-milijona-evrov/734202 (5.3.2025).
Brenčič, Mihael: Pregled poplav v letu 2023, URL: https://sdzv-drustvo.si/novice/pregled-poplav-v-letu-2023/ (8.3. 2025).
Britannica: Poverty, URL: https://www.britannica.com/topic/povertyhttps://www.britannica.com/topic/poverty (3.3.2025).
Dominko, M., Primc, K., Erker, S., R.: Energetska revščina- posodobitev ugotovitev iz podnebnega ogledala, URL: https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/podrocja/energetika/energetska_revscina/en_re_ier_2021.pdf (4.3.2025).
EAPN Slovenia: Ending Poverty is a Political choice, URL: https://www.eapn.eu/wp-content/uploads/2021/12/eapn-Poverty-Watch-Slovenia_ENG-5334.pdf (9.3.2025).
EAPN Slovenia: Ending Poverty is a Political choice, URL: https://www.eapn.eu/wp-content/uploads/2021/12/eapn-Poverty-Watch-Slovenia_ENG-5334.pdf (4.3.2025).
European Commitee of Social Rights: Social rights and the cost-of- living crisis, URL: https://www.coe.int/en/web/european-social-charter/ad-hoc-report-on-the-cost-of-living (9.3.2025).
Eko sklad: Zmanjšanje energetske revščine, URL: https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/zmanjsevanje-energetske-revscine (9.3.2025).
eUprava: Denarna socialna pomoč, URL: https://e-uprava.gov.si/podrocja/sociala-zdravje-smrt/socialne-pomoci/denarna-socialna-pomoc.html (9.3.2025).
eUprava: Denarna socialna pomoč, URL: https://e-uprava.gov.si/podrocja/sociala-zdravje-smrt/socialne-pomoci/denarna-socialna-pomoc.html (4.3.2025).
eUprava: Nepovratne finančne spodbude za zmanjševanje energetske revščine, URL: https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/nepremicnine-in-okolje/okolje/nepovratne-financne-spodbude-za-zmanjsevanje-energetske-revscine.html?lang=si (9.3.2025).
Kaj evropa počne zame, URL: https://what-europe-does-for-me.europarl.europa.eu/sl/social/J13 (9.3.2025).
Mednarodna organizacija dela: Social protection and climate change: Greener economies and just societies, URL: https://www.social-protection.org/gimi/ShowProject.action?id=3046 (9.3.2025).
Nash, Louise, Sarah: Climate Protection for Migration Prevention: Comparison of Policy Discourses on Climate Change and Migration in Austria, Germany, Denmark, and Sweden, URL: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13876988.2024.2304835#d1e353 (10.3.2025).
Omolere, P., Mitota: Climate Migration: A Multidimensional Challenge Requiring Global Action, URL: https://earth.org/climate-migration-a-multidimensional-challenge-requiring-global-action/ (11.3. 2025).
Sánchez-Páramo, C., Hill, R., Mahler, D. G., Narayan, A., & Yonzan, N.: COVID-19 leaves a legacy of rising poverty and widening inequality, URL: https://blogs.worldbank.org/en/developmenttalk/covid-19-leaves-legacy-rising-poverty-and-widening-inequality (9.3.2025).
SAZU: eksistenčni minimum, URL: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a02.exe?name=sskj_testa5&expression=eksisten%C4%8Dni+minimum&hs=1 (4.3.2025).
Statistični urad Republike Slovenije: Dohodek, revščina in socialna izključenost, URL: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/10/39 (3.3.2025).
Statistični urad Republike Slovenije: Dohodek, revščina in socialna izključenost, URL: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/10/39 (3.3.2025).
Statistični urad Republike Slovenije: Energetsko revnih gospodinjstev v 2024 približno enako kot leto prej, URL: https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/13487 (3.3.2025).
Statistični urad Republike Slovenije: Kazalniki SDG, URL: https://www.stat.si/Pages/cilji/cilj-1.-odpraviti-vse-oblike-rev%C5%A1%C4%8Dine-povsod-po-svetu/1.2-stopnja-tveganja-rev%C5%A1%C4%8Dine (3.3.2025).
Strban, G., Mišič, L.: Social Protection and the Pandemic in Slovenia: Between Income Protection, Social Policy and Politics, URL: https://www.nomos-elibrary.de/de/10.5771/9783748932819-427/xix-social-protection-and-the-pandemic-in-slovenia-between-income-protection-social-policy-and-politics?page=1 (4.3.2025).
Strban, Grega: Nova ureditev denarnih socialnih pomoči, Delavci in delodajalci, letn. XI, 2011, št. 2-3, str. 241-264.
The Organization for Economic Cooperation and Development : Data Explorer: Hours of Poverty, URL: https://data-explorer.oecd.org/vis?lc=en&df[ds]=dsDisseminateFinalDMZ&df[id]=DSD_TAXBEN_HOURSPOV%40DF_HOURSPOV&df[ag]=OECD.ELS.JAI&dq=...AW100.S_C0%2BC_C2..YES%2BNO.YES%2BNO.A&lom=LASTNPERIODS&lo=5&to[TIME_PERIOD]=false&vw=tb (10.3.2025).
The Organization for Economic Cooperation and Development: Peer Review Mid-term Review of Slovenia, URL: https://one.oecd.org/document/DCD/DAC/AR(2024)3/31/en/pdf (10.3.2025).
Vlada Republike Slovenija: Energetska revščina, URL: https://www.energetika-portal.si/podrocja/energetika/energetska-revscina/ (4.4.2025).
Vlada Republike Slovenije: Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine, URL: https://www.energetika-portal.si/podrocja/energetika/energetska-revscina/akcijski-nacrt-za-zmanjsevanje-energetske-revscine/ (4.4.2025).
Vlada Republike Slovenije: Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine za obdobje treh let, URL: https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/podrocja/energetika/energetska_revscina/an_enrev_nov2023.pdf (4.4. 2025).
Vlada republike Slovenije: Denarna socialna pomoč, URL: https://www.gov.si/teme/denarna-socialna-pomoc/ (5.3.2025).
Vlada Republike Slovenije: Izplačila iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih: Nadomestila plač zaradi nezmožnosti opravljanja dela, URL: https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-obnovo-po-poplavah-in-plazovih/izplacila-iz-drzavnega-proracuna-za-pomoc-po-poplavah-in-plazovih/nadomestila-plac-zaradi-nezmoznosti-opravljanja-dela/ (10.3. 2025).
Vlada Republike Slovenije: Izplačila iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih, URL: https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-obnovo-po-poplavah-in-plazovih/izplacila-iz-drzavnega-proracuna-za-pomoc-po-poplavah-in-plazovih/ (9.3.2025).
Vlada Republike Slovenije: Pomoč žrtvam poplav in plazov iz javnih sredstev, URL: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/ukrepi-drzave-za-pomoc-po-poplavah-avgusta-2023/informacije-in-ukrepi-za-gospodinjstva-ki-so-jim-poplave-povzrocile-skodo/pomoc-zrtvam-poplav-in-plazov-v-avgustu-2023/ (8.3.2025).
Vlada Republike Slovenije: Program odprave posledic škode v gospodarstvu po požaru na Krasu v letu 2022, URL: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/httpswww-gov-siassetsministrsprogram-odprave-posledic-skode-v-gospodarstvu-po-pozaru-na-krasu-v-letu-2022tvamgtsdokumentidipiprogram-odprave-posledic-skode-v-gospodarstvu-po-pozaru-na-krasu-v-letu-2022-docx/ (10.3.2025).
Vlada Republike Slovenije: Ukrepi za pomoč gospodartsvu za odpravo posledic škode v poplavah, URL: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/ukrepi-drzave-za-pomoc-po-poplavah-avgusta-2023/ukrepi-za-pomoc-gospodarstvu/ (9.3.2025).
Vlada Republike Slovenije: Urejanje bivališč po poplavah in plazovih, URL: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/ukrepi-drzave-za-pomoc-po-poplavah-avgusta-2023/informacije-in-ukrepi-za-gospodinjstva-ki-so-jim-poplave-povzrocile-skodo/bivanje/#e223795 (8.3.2025).
Opombe
[1] Študentka 4.letnika Pravne fakultete UL
[2] Republika Slovenija statisčni urad, Kazalniki SDG, URL: https://www.stat.si/Pages/cilji/cilj-1.-odpraviti-vse-oblike-rev%C5%A1%C4%8Dine-povsod-po-svetu/1.2-stopnja-tveganja-rev%C5%A1%C4%8Dine.
[3] Republika Slovenija statistični urad, Dohodek, revščina in socialna izključenost, URL: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/10/39.
[4] OECD, Peer Review Mid-term Review of Slovenia, URL: https://one.oecd.org/document/DCD/DAC/AR(2024)3/31/en/pdf, str. 2-3.
[5] OECD, Data Explorer: Hours of Poverty, URL: https://data-explorer.oecd.org/vis?lc=en&df[ds]=dsDisseminateFinalDMZ&df[id]=DSD_TAXBEN_HOURSPOV%40DF_HOURSPOV&df[ag]=OECD.ELS.JAI&dq=...AW100.S_C0%2BC_C2..YES%2BNO.YES%2BNO.A&lom=LASTNPERIODS&lo=5&to[TIME_PERIOD]=false&vw=tb.
[6] Mednarodna organizacija dela, Social protection and climate change: Greener economies and just societies, URL: https://www.social-protection.org/gimi/ShowProject.action?id=3046.
[7] Kaj evropa počne zame, URL: https://what-europe-does-for-me.europarl.europa.eu/sl/social/J13.
[8] Brenčič, Pregled poplav v letu 2023, URL: https://sdzv-drustvo.si/novice/pregled-poplav-v-letu-2023/
[9] T.K.B, Škoda zaradi septembrskih poplav in plazov ocenjena na 9,4 milijona evrov, URL:
[10] Vlada Republike Slovenije, Ukrepi za pomoč gospodarstvu za odpravo posledic škode v poplavah, URL:
https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/ukrepi-drzave-za-pomoc-po-poplavah-avgusta-2023/ukrepi-za-pomoc-gospodarstvu/.
[11] Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.
[12] Vlada Republike Slovenije, Ukrepi za pomoč gospodartsvu za odpravo posledic škode v poplavah, URL: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/ukrepi-drzave-za-pomoc-po-poplavah-avgusta-2023/ukrepi-za-pomoc-gospodarstvu/.
[13] Vlada Republike Slovenije, Izplačila iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih: Nadomestila plač zaradi nezmožnosti opravljanja dela, URL:
https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-obnovo-po-poplavah-in-plazovih/izplacila-iz-drzavnega-proracuna-za-pomoc-po-poplavah-in-plazovih/nadomestila-plac-zaradi-nezmoznosti-opravljanja-dela/.
[14] Vlada Republike Slovenije, Izplačila iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih, URL:
[15] Pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč iz sredstev proračuna Občine Ljubno.
[16] Dominko, Energetska revščina- posodobitev ugotovitev iz podnebnega ogledala, URL: https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/podrocja/energetika/energetska_revscina/en_re_ier_2021.pdf str. 2.
[17] Prav tam.
[18] Vlada Republike Slovenija, Energetska revščina, URL: https://www.energetika-portal.si/podrocja/energetika/energetska-revscina/.
[19] Statistični urad Republike Slovenije, Dohodek, revščina in socialna izključenost, URL: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/10/39
[20] Republika Slovenija statistični urad, Energetsko revnih gospodinjstev v 2024 približno enako kot leto prej, URL:
https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13487.
[21] Vlada Republike Slovenija, Energetska revščina, URL: https://www.energetika-portal.si/podrocja/energetika/energetska-revscina/.
[22] Vlada Republike Slovenije, Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine, URL: https://www.energetika-portal.si/podrocja/energetika/energetska-revscina/akcijski-nacrt-za-zmanjsevanje-energetske-revscine/.
[23] Eko sklad, Zmanjšanje energetske revščine, URL: https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/zmanjsevanje-energetske-revscine.
[24] Vlada Republike Slovenije, Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine za obdobje treh let, URL: https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/podrocja/energetika/energetska_revscina/an_enrev_nov2023.pdf, str. 7.
[25] eUprava, Nepovratne finančne spodbude za zmanjševanje energetske revščine, URL:
[26] Nash, Climate Protection for Migration Prevention: Comparison of Policy Discourses on Climate Change and Migration in Austria, Germany, Denmark, and Sweden, URL: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13876988.2024.2304835#d1e353.
[27] Za življenje nujno potrebna sredstva, SAZU, eksistenčni minimum, URL: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a02.exe?name=sskj_testa5&expression=eksisten%C4%8Dni+minimum&hs=1.
[28] European Commitee of Social Rights, Social rights and the cost-of- living crisis, URL: https://www.coe.int/en/web/european-social-charter/ad-hoc-report-on-the-cost-of-living.
[29] Mahler, Narayan, Yonzan, Sanchez- Paramo, COVID-19 leaves a legacy of rising poverty and widening inequality, https://blogs.worldbank.org/en/developmenttalk/covid-19-leaves-legacy-rising-poverty-and-widening-inequality.
[30] EAPN Slovenia, Ending Poverty is a Political choice, URL: https://www.eapn.eu/wp-content/uploads/2021/12/eapn-Poverty-Watch-Slovenia_ENG-5334.pdf, str. 3.
