Obrisi na zamegljenem obzorju – razvoj pravnih mehanizmov varstva kakovosti zraka v Evropski uniji  

Obrisi na zamegljenem obzorju – razvoj pravnih mehanizmov varstva kakovosti zraka v Evropski uniji  

Urh Gregor Brvar

Onesnaženost zraka ostaja en izmed resnejših okoljskih in javnozdravstvenih izzivov Evrope, čeprav v javnih razpravah pogosto ne prejema pozornosti, ki bi ustrezala njenim posledicam. Članek zato obravnava razvoj pravnega okvira EU na področju kakovosti zraka s poudarkom na postopni krepitvi pravic posameznikov. Analizira zakonodajni razvoj od Direktive 2008/50/ES do nove Direktive 2024/2881/EU in vlogo sodne prakse Sodišča EU pri zagotavljanju učinkovitega spoštovanja okoljskih standardov ter določanju obsega pravnega varstva posameznikov pri uveljavljanju obveznosti držav članic glede kakovosti zraka. Avtor v članku ugotavlja, da so se upravičenja posameznika v zvezi s kakovostjo zraka razvijala preko medsebojnega dopolnjevanja zakonodaje EU in sodb Sodišča.

Evtanazija in pomoč pri samomoru v praksi ESČP

Evtanazija in pomoč pri samomoru v praksi ESČP

Nejc Ledinek Hovnik

Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadnjih dveh desetletjih razvilo obsežno sodno prakso na področju evtanazije in pomoči pri samomoru. Iz nje izhaja, da pravica do smrti kot diametralno nasprotje pravici do življenja iz 2. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah ne obstaja. Sodišče je vprašanje končanja življenja umestilo v okvir pravice do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP, pri čemer državam priznava široko polje proste presoje pri urejanju tega področja. Vendar pa morajo države, ki evtanazijo ali pomoč pri samomoru dopuščajo, vzpostaviti primerne in zadostne varovalke za preprečevanje zlorab, kar predstavlja njihovo pozitivno obveznost v okviru 2. člena EKČP.

Tragedija koroško-slovenskega sodstva ali zakaj pravice niso rešitev

Tragedija koroško-slovenskega sodstva ali zakaj pravice niso rešitev

Benjamin Marenče, dipl. prav.

S prvim majem 2026 odhaja v pokoj Franz Boschitz – edini dvojezični sodnik na avstrijskem Koroškem. Nasledil ga bo – nihče. Skladno z zakonodajo je bil objavljen razpis za novega dvojezičnega sodnika, a nanj se ni nihče niti prijavil. Poleg očitne škode, ki jo s tem trpe naši čezkaravanški bratje, je tu zelo jasno viden problem, ki se ga moramo zavedati pravniki. Koroški Slovenci imajo po 3. točki 7. člena Avstrijske državne pogodbe pravico do uporabe slovenščine kot uradnega jezika, kar vključuje njegovo uporabo v sodnih postopkih in s tem tudi pravico, da je na avstrijska sodišča imenovana vsaj ena oseba, ki zna govoriti slovensko. Omenjena pravica pa je vedno temeljila na tihi predpostavki…

Konklave kot odmik od (nekaterih) načel volilnega prava

Konklave kot odmik od (nekaterih) načel volilnega prava

Max Jerovčnik

Članek analizira konklave, specifičen postopek izbire suverena mestne države Vatikan, z vidika sodobnega volilnega prava. Avtor raziskuje, ali so v tem tradicionalnem procesu prisotna temeljna demokratična načela, kot so splošna in enaka volilna pravica, svoboda in tajnost glasovanja ter periodičnost volitev. Članek ugotavlja, da se v konklavu ne zrcalijo vsa nesporna načela sodobnega volilnega prava, saj aktivna volilna pravica ni vezana na državljanstvo, temveč na elitni krog kardinalov elektorjev, kar izključuje splošnost volilne pravice. Prav tako zaradi dosmrtnega mandata papeža ni mogoče govoriti o periodičnosti volitev, ki je značilna za sodobne volilne sisteme. Kritična analiza tako razkriva, da konklave predstavlja specifičen ustavnopravni unikum, kjer teološki temelji in monarhična tradicija oblikujejo avtonomen sistem, ki legitimnost oblasti namesto v klasičnih demokratičnih procesih išče v božjepravni tradiciji.