Jun 22

Jun 22 Obrisi na zamegljenem obzorju – razvoj pravnih mehanizmov varstva kakovosti zraka v Evropski uniji

Avtor: Urh Gregor Brvar*

Izvleček

Onesnaženost zraka ostaja en izmed resnejših okoljskih in javnozdravstvenih izzivov Evrope, čeprav v javnih razpravah pogosto ne prejema pozornosti, ki bi ustrezala njenim posledicam. Članek zato obravnava razvoj pravnega okvira EU na področju kakovosti zraka s poudarkom na postopni krepitvi pravic posameznikov. Analizira zakonodajni razvoj od Direktive 2008/50/ES do nove Direktive 2024/2881/EU in vlogo sodne prakse Sodišča EU pri zagotavljanju učinkovitega spoštovanja okoljskih standardov ter določanju obsega pravnega varstva posameznikov pri uveljavljanju obveznosti držav članic glede kakovosti zraka. Avtor v članku ugotavlja, da so se upravičenja posameznika v zvezi s kakovostjo zraka razvijala preko medsebojnega dopolnjevanja zakonodaje EU in sodb Sodišča.

Ključni pojmi: pravo Evropske unije, varstvo kakovosti zraka, Sodišče Evropske unije.

Slovenci se radi pohvalimo s svojo naravo, z neokrnjenimi, zelenimi hribi in dolinami, ki se zdijo odmaknjeni od vplivov sveta. Vendar pa se lahko pozimi ob temperaturnem obratu po onesnaženosti zraka deli tega neokrnjenega podeželja primerjajo z najbolj onesnaženimi velemesti sveta.[1] Onesnaženost zraka povzroča številne negativne posledice za zdravje ljudi[2] in v Evropski uniji (v nadaljevanju: EU) vsako leto povzroči 250 000 prezgodnjih smrti.[3] Kljub temu je problematika onesnaženega zraka v javnih razpravah (pre)redko deležna pozornosti. Namen tega članka je zato spodbuditi razpravo s pregledom razvoja zakonodaje EU in sodne prakse Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče) na tem področju, s posebnim poudarkom na pravicah posameznikov, ki so pomembni akterji pri doseganju čistega zraka. Članek raziskuje tezo, da je krepitev pravic posameznikov na področju kakovosti zraka rezultat vzajemnega dopolnjevanja zakonodajalca EU in sodne prakse Sodišča, ki posameznikom postopoma priznavata vse širša upravičenja za uveljavljanje obveznosti držav članic in s tem povečujeta učinkovitost ureditve na tem področju.

Zakonodajni okvir EU

Področje okolja, v okvir katerega spada tudi zrak,[4] je v primarnem pravu EU urejeno tako v Pogodbi o delovanju Evropske unije,[5] kot tudi v Listini EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).[6] Vendar pa je vsebina primarnega prava pri zagotavljanju kakovostnega zraka zgolj programska oziroma načelna,[7] določa cilje in splošne obveznosti,[8] ne pa tudi konkretnih (izvršljivih) pravic.[9] Zaradi neštetih negativnih vplivov onesnaženega zraka na zdravje ljudi[10] je vsaj s teoretskega vidika relevanten tudi 1. odstavek 2. člena Listine, ki varuje pravico do življenja. V sklepnih predlogih zadeve C-723/17 generalna pravobranilka Kokott to povezavo potrdi in poudari, da določbe o kakovosti zunanjega zraka sekundarnega prava EU pomenijo konkretizacijo obveznosti Unije glede zagotavljanja temeljne pravice do življenja na podlagi člena 2(1) Listine.[11] Vendar pa iz pregleda baze sodb Sodišča s področja kakovosti zraka ne izhaja izrecno sklicevanje Sodišča na člen 2(1) Listine.

Pravila o kakovosti zraka v EU podrobneje razčlenjujeta direktivi 2008/50/ES[12] in 2004/107/ES.[13] Direktiva 2008/50/ES ureja kakovost zunanjega zraka na splošno, medtem ko Direktiva 2004/107/ES ureja prisotnost arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku, zato se bom v nadaljevanju tega poglavja omejil na analizo prve. Direktiva 2008/50/EU v 13. členu določa mejne vrednosti onesnaževal v zraku, ki jih morajo države članice spoštovati. Ko je na določenem območju presežena mejna vrednost iz prejšnjega člena, pa morajo države članice pripraviti načrt ukrepov za zagotovitev kakovostnejšega zraka.[14] Poudariti je treba, da so znanstveni standardi na področju kakovosti zraka od leta 2008 napredovali,[15] zato so, primerjalno s standardi Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljevanju: SZO), standardi Direktive 2008/50/ES nizki[16] in dopuščajo precej visoke koncentracije onesnaževal v zraku.[17] Kljub temu pa veliko držav članic tudi v letu 2026 ne dosega teh (nizkih) mejnih vrednosti.[18]

Sodna praksa Sodišča

Iz opisane zakonodaje EU izrecno ne izhaja pravica posameznika, da od države članice zahteva ukrepanje v zvezi z zagotavljanjem čistega zraka oziroma odškodnino v primeru neizpolnjevanja obveznosti. Odgovor na to vprašanje se je izoblikoval v sodni praksi Sodišča, v okviru razlage določb direktiv s tega področja. Že leta 1991 Sodišče v zadevi C-361/88[19] poda odgovor na vprašanje obstoja upravičenj posameznika v zvezi s kakovostjo zraka. Nemčija je takrat veljavno Direktivo 80/779/ES,[20] eno izmed predhodnic Direktive 2008/50/ES, v nacionalno pravo prenesla s predpisom, ki ni bil popolnoma zavezujoč, prav tako pa ne dovolj določen.[21] Sodišče presodi, da je to v nasprotju s sodno prakso, ki je določala, da mora biti prenos direktive, ki posamezniku podeljuje pravice, jasen in natančen, tako da lahko prizadete osebe svoje pravice uveljavljajo pred nacionalnimi sodišči.[22] Sodišče poudari, da je namen obveznosti držav članic, da predpišejo in spoštujejo mejne vrednosti onesnaženosti zraka, varstvo zdravja ljudi, zato bistvo predpisa predstavlja podelitev in varstvo pravice.[23]

V zadevi Janecek[24] iz leta 2008 Sodišče, po skoraj 20 letih, kolikor je minilo od prejšnje sodbe s področja onesnaževanja zraka, pritrdi stališču iz sodbe C-361/88 in konkretizira pravice posameznikov.[25] Presodi, da morajo imeti posamezniki, katerih zdravje je zaradi preseženih mejnih vrednosti onesnaženosti zraka neposredno (pri)zadeto, pravico od pristojnih organov zahtevati, tudi po sodni poti, sprejetje akcijskega načrta za odpravo takšnega tveganja za zdravje,[26] kot je to zahtevala Direktiva 96/62/ES, predhodnica Direktive 2008/50/ES. To predstavlja pomemben mejnik krepitve pravnega položaja posameznika pri zagotavljanju kakovosti zraka. Opisano stališče Sodišče potrdi tudi na podlagi Direktive 2008/50/ES in ga nadgradi v zadevi ClientEarth iz leta 2014,[27] v okviru katere je presojalo, kako daleč seže pristojnost nacionalnih sodišč pri presoji ustreznosti načrtov za kakovost zraka iz 23. člena Direktive 2008/50/ES.[28] Sodišče presodi, da morajo nacionalna sodišča v primeru nedoseganja predpisanih mejnih vrednosti onesnaženosti zraka v državi članici sprejeti vse potrebne ukrepe zoper pristojne organe. Ukrepanje mora med drugim vključevati izdajo ustreznih odredb, s katerimi se zagotovi, da organi pripravijo načrt za kakovost zraka, skladno s pogoji iz 23. člena Direktive 2008/50/ES.[29] Država članica se ne more razbremeniti odgovornosti le s pripravo načrta za kakovost zraka, temveč mora sprejeti tudi učinkovite ukrepe, ki v najkrajšem možnem času odpravijo presežne vrednosti onesnaženja zraka.[30] S krepitvijo nadzora posameznikov in sodišč nad izvajanjem obveznosti s področja zagotavljanja čistega zraka se uresničuje odgovornost držav članic na tem področju in se težišče s formalnega premakne k učinkovitejšemu uresničevanju obveznosti prava EU.

Sodišče je torej igralo pomembno vlogo pri zagotavljanju effet utile določb direktiv s področja kakovosti zraka, zlasti z vzpostavljanjem pravic in krepitvijo njihovega uveljavljanja.[31] Vendar pa Sodišče v, med akademiki kritizirani,[32] sodbi JP[33] iz leta 2022 ta napredek nepričakovano zameji.[34] Primer zadeva dolgotrajno preseganje dovoljenih mejnih vrednosti onesnaževal v zraku na enem izmed merilnih območij v Parizu. Pritožnik, Parižan, ki je leta trpel za zdravstvenimi težavami, povezanimi s kakovostjo zraka, pred nacionalnim sodiščem od države zahteva odškodnino zaradi kršitve 13. in 23. člena Direktive 2008/50/ES. Nacionalno sodišče na Sodišče zato naslovi vprašanje, ali posamezniku na podlagi prava EU pripada pravica zahtevati odškodnino zaradi nespoštovanja pravil o kakovosti zraka.[35] Pri presoji se Sodišče opre na doktrino Frankovich, po kateri posamezniku pripada pravica do odškodnine, če so kumulativno izpolnjeni trije pogoji;[36] (i) namen kršenega pravila prava EU je priznavanje pravic posameznikom, (ii) kršitev tega pravila je dovolj resna in (iii) podana je neposredna vzročna zveza med to kršitvijo in škodo, povzročeno posameznikom.[37] Medtem ko Sodišče v prvem delu sodbe pritrdi vzpostavljenim standardom varstva kakovosti zraka, ki jih je razvilo v sodni praksi in ki so predstavljeni v tem članku, pa v drugem delu sodbe presenetljivo ugotovi, da že prvi kriterij doktrine Frankovich ni izpolnjen, ker namen 13. in 23. člena Direktive 2008/50/ES ni podelitev individualnih pravic posameznikom, ampak določbe zasledujejo splošni cilj varstva ljudi in okolja.[38]

Prenovitev zakonodajnega okvira EU

K sreči sta pobudo za zagotavljanje čistega zraka prevzela tudi Evropski parlament in Svet EU, ki sta sprejela Direktivo 2024/2881/EU o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, ki združuje in nadomešča direktivi 2008/50/ES in 2004/107/ES.[39] Nova direktiva je bila sprejeta 23. oktobra 2024 in se bo v celoti začela uporabljati 12. decembra 2026, državam članicam pa nalaga, da posodobljene standarde čistosti zraka dosežejo do leta 2030. V Direktivi 2024/2881/EU so naslovljene opisane pomanjkljivosti prejšnje ureditve, pri čemer najpomembnejšo novost predstavljajo posodobljene mejne vrednosti onesnaženosti zraka, ki so precej strožje od prejšnjih mejnih vrednosti.[40] Tako je na primer mejna vrednost onesnaženosti s PM2,5 delci, ki so glavno onesnaževalo v zraku, v primerjavi s prejšnjo direktivo, več kot dvakrat nižja.[41] Kljub zaostritvi mejnih vrednosti te še vedno niso usklajene s smernicami SZO, ki za delce PM2,5 predpisujejo letno mejno vrednost 5 µg/m³,[42] medtem ko Direktiva 2024/2881/EU določa dvakrat višjo letno mejno vrednost, in sicer 10 µg/m³.[43] Poleg tega Direktiva 2024/2881/EU sledi sodbi ClientEarth, ki poudari zahtevo po učinkovitosti ukrepov države članice za zagotavljanje čistega zraka. V 19. členu določi, da mora država članica ob preseganju mejnih vrednosti onesnaženosti zraka sprejeti takšne ukrepe, da bodo predpisane mejne vrednosti dosežene v najkrajšem možnem času, vendar v nobenem primeru kasneje kot v štirih letih[44] in s tem nadgradi varstvo, vzpostavljeno v sodni praksi. Navedeno je dober pokazatelj pomena sodne prakse Sodišča, ki lahko zakonodajalcu služi kot pomemben smerokaz pri razvoju prava EU. Podobno se kaže tudi pri zagotavljanju pravic posameznikov na področju čistega zraka, saj je v 27. členu Direktive 2024/2881/EU urejena pravica posameznika do pravnega varstva, ki jo je Sodišče razvilo v sodni praksi. Posamezniki imajo pravico izpodbijati materialno ali postopkovno zakonitost vseh odločitev, dejanj ali opustitev držav članic v zvezi z lokacijami in številom vzorčevalnih mest iz 9. člena in načrti iz členov 19 ter 20 Direktive 2024/2881/EU, če imajo zadosten interes in uveljavljajo kršitev pravice, kadar upravno postopkovno pravo države članice to zahteva.[45]

Kjer pa je Sodišče razvoj opolnomočenja posameznika na področju čistega zraka s sodbo JP ustavilo, ga je zakonodajalec z Direktivo 2024/2881/EU nadaljeval. V 28. členu je namreč izrecno določena pravica posameznika do odškodnine za škodo na zdravju v primeru, da država ob preseganju mejnih vrednosti onesnaženosti zraka ne sprejme ustreznih načrtov iz členov 19 in 20. S tem je pomembno zamejen učinek sodbe JP. Prav tako recitali direktive potrjujejo, da je namen navedenih členov zagotovitev učinkovitega varstva okolja in ljudi pred škodljivimi učinki onesnaženega zraka[46] in s tem uresničevanje pravice do življenja in osebne celovitosti ter pravice do zdravstvenega varstva iz členov 2, 3 in 37 Listine.[47]

Zaključek

Pravo EU se na področju kakovosti zraka postopno, a vztrajno razvija v smeri učinkovitega zagotavljanja čistejšega zraka. Pomemben del tega razvoja je krepitev vloge posameznika, kar je rezultat vzajemnega delovanja zakonodajalca EU in Sodišča. Slednji je z razlago določb direktiv postopoma oblikoval procesna upravičenja posameznikov in tako okrepil nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti držav članic, zakonodajalec pa je sodno prakso pri prenovi direktiv upošteval in celo nadgradil, s čimer je potrjena teza tega članka. Dejanski učinki Direktive 2024/2881/EU, ki sicer obeta, bodo vidni šele po letu 2030, trenutno namreč nekatere države članice še vedno presegajo sorazmeroma nizke mejne vrednosti iz Direktive 2008/50/ES. Nadaljnje izboljševanje kakovosti zraka pa bo odvisno tudi od sodne prakse Sodišča na podlagi nove direktive in od pripravljenosti posameznikov, da z razpoložljivimi pravnimi in demokratičnimi sredstvi aktivno zahtevajo učinkovito varstvo kakovosti zraka.

Seznam literature

Bazylinska-Nagler, Justyna: Individual right to clean air including compensation for health damage, URL: https://repozytorium.uni.wroc.pl/Content/142030/PDF/07_J_Bazylinska-Nagler_Individual_right_to_clean_air_including_compensation_for_health_damage.pdf (5. 6. 2026).

Calzolari, Luca: Gone with the Wind: JP and the Right to Clean Air Under EU Law JP, URL: https://www.europeanpapers.eu/e-journal/gone-with-wind-jp-right-clean-air-eu-law (25. 5. 2026).

Directorate-General for Environment, Zero Pollution: New EU rules enter into force for cleaner air by 2030, URL: https://environment.ec.europa.eu/news/new-pollution-rules-come-effect-cleaner-air-2030-2024-12-10_en (28. 5. 2026).

European Environment Agency, Benchmark analysis against the standards in the revised directive (EU) 2024/2881, URL: https://www.eea.europa.eu/en/analysis/publications/air-quality-status-report-2025/benchmark-analysis-against-the-standards-in-the-revised-directive-eu-2024-2881 (3. 6. 2026).

Evropsko računsko sodišče, Onesnaženost zraka: naše zdravje še vedno ni dovolj zaščiteno, URL: https://op.europa.eu/webpub/eca/special-reports/air-quality-23-2018/sl/ (24. 5. 2026).

Krommendijk, Jasper: The Human Right to a Healthy Environment from an EU Charter Perspective, URL: https://verfassungsblog.de/ip-hr2he-eu-charter-perspective/ (29. 5. 2026)

Misonne, The emergence of a right to clean air, URL: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1111/reel.12336 (27. 5. 2026).

MMC RTV SLO: V vasi Retje je zrak včasih tako umazan kot v najbolj onesnaženih mestih na svetu, URL: https://www.rtvslo.si/okolje/v-vasi-retje-je-zrak-vcasih-tako-umazan-kot-v-najbolj-onesnazenih-mestih-na-svetu/734089 (9. 6. 2026).

Pagano, Mario: Human rights and ineffective public duties: the Grand Chamber judgment in JP v. Ministre de la Transition écologique, URL: https://www.europeanlawblog.eu/pub/human-rights-and-ineffective-public-duties-the-grand-chamber-judgment-in-jp-v-ministre-de-la-transition-ecologique/release/1 (5. 6. 2026).

SZO, WHO global air quality guidelines, URL: https://iris.who.int/server/api/core/bitstreams/551b515e-2a32-4e1a-a58c-aecd395b19/content.

Van Gool, Elias: A Breath of Fresh Air? Ambient Air Quality Directive 2024/2881 and Environmental Justice, URL: https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=6561000 (30. 5. 2026).

Vodička, Jiří: Air Pollution in the European Union, URL: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2026/778840/IUST_STU(2026)778840_EN.pdf (10. 6. 2026).

World Health Organization, Air quality, energy and health, URL: https://www.who.int/teams/environment-climate-change-and-health/air-quality-energy-and-health/health-impacts (20. 5. 2026).

Opombe

* študent dodatnega leta prve stopnje na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

[1] RTV SLO MMC, V vasi Retje je zrak včasih tako umazan kot v najbolj onesnaženih mestih na svetu, URL: https://www.rtvslo.si/okolje/v-vasi-retje-je-zrak-vcasih-tako-umazan-kot-v-najbolj-onesnazenih-mestih-na-svetu/734089.

[2] World Health Organization, Air quality, energy and health, URL: https://www.who.int/teams/environment-climate-change-and-health/air-quality-energy-and-health/health-impacts.

[3] Directorate-General for Environment, Zero Pollution: New EU rules enter into force for cleaner air by 2030, URL: https://environment.ec.europa.eu/news/new-pollution-rules-come-effect-cleaner-air-2030-2024-12-10_en .

[4] 1. člen Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.

[5] 191. - 193. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije.

[6] 37. člen Listine.

[7] Krommendijk, The Human Right to a Healthy Environment from an EU Charter Perspective, URL: https://verfassungsblog.de/ip-hr2he-eu-charter-perspective/.

[8] Druga in tretja točka 191. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. .

[9] 37. člen Listine je formuliran kot načelo, ne pravica. Krommendijk, The Human Right to a Healthy Environment from an EU Charter Perspective, URL: https://verfassungsblog.de/ip-hr2he-eu-charter-perspective/.

[10] World Health Organization, Air quality, energy and health, URL: https://www.who.int/teams/environment-climate-change-and-health/air-quality-energy-and-health/health-impacts .

[11] Sklepni predlogi Generalne pravobranilke Juliane Kokott, predstavljeni 28. februarja 2019, Zadeva C-723/17 Lies Craeynest in drugi proti Brussels Hoofdstedelijk Gewest in drugim, para 53.

[12] Direktiva 2008/50/ES.

[13] Direktiva 2004/107/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku.

[14] 23. člen Direktive 2008/50/ES.

[15] Evropsko računsko sodišče, Onesnaženost zraka: naše zdravje še vedno ni dovolj zaščiteno, URL: https://op.europa.eu/webpub/eca/special-reports/air-quality-23-2018/sl/ str. 23.

[16] Ibid., str. 19.

[17] Po mnenju SZO je PM2,5 najbolj škodljivo onesnaževalo zraka, letna mejna vrednost iz Direktive o kakovosti zunanjega zraka (25μg/m3) je več kot dvojna vrednost iz smernic SZO (10μg/m3).Ibid., str. 21.

[18] Vodička, Air Pollution in the European Union, URL: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2026/778840/IUST_STU(2026)778840_EN.pdf, str. 9.

[19] Sodba Sodišča Evropskih skupnosti, Komisija Evropskih skupnosti proti Federativni republiki Nemčiji, C-361/88 z dne 30. 5. 1991.

[20] Direktiva Sveta 80/779/EGS z dne 15. julija 1980 o mejnih in priporočenih vrednostih kakovosti zraka za žveplov dioksid in suspendirane delce.

[21] Ibid., para. 21.

[22] Sodba Sodišča Evropskih skupnosti, Komisija Evropskih skupnosti proti Federativni republiki Nemčiji, C-361/88 z dne 30. 5. 1991, para. 15.

[23] Ibid., para. 15, 16.

[24] Sodba Sodišča Evropskih skupnosti, Dieter Janecek proti Freistaat Bayern, C-237/07 z dne 25. 7. 2008.

[25] Misonne, The emergence of a right to clean air, URL: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1111/reel.12336, str. 39.

[26] Sodba Sodišča Evropskih skupnosti, Dieter Janecek proti Freistaat Bayern, C-237/07 z dne 25. 7. 2008, para. 39.

[27] Sodba Sodišča ClientEarth proti The Secretary of State for the Environment, Food and Rural Affairs, C-404/13, z dne 19. 11. 2014.

[28] Calzolari, Gone with the Wind: JP and the Right to Clean Air Under EU Law JP, URL: https://www.europeanpapers.eu/e-journal/gone-with-wind-jp-right-clean-air-eu-law, str. 346.

[29] Sodba Sodišča ClientEarth proti The Secretary of State for the Environment, Food and Rural Affairs, C-404/13, z dne 19. 11. 2014, para. 50.

[30] Ibid., para. 41, 58.

[31] Calzolari, Gone with the Wind: JP and the Right to Clean Air Under EU Law JP, URL: https://www.europeanpapers.eu/e-journal/gone-with-wind-jp-right-clean-air-eu-law, str. 349.

[32] Calzolari, Gone with the Wind: JP and the Right to Clean Air Under EU Law JP, URL: https://www.europeanpapers.eu/e-journal/gone-with-wind-jp-right-clean-air-eu-law; Pagano, Human rights and ineffective public duties: the Grand Chamber judgment in JP v. Ministre de la Transition écologique, URL: https://www.europeanlawblog.eu/pub/human-rights-and-ineffective-public-duties-the-grand-chamber-judgment-in-jp-v-ministre-de-la-transition-ecologique/release/1; Bazylinska-Nagler, Individual right to clean air including compensation for health damage, URL: https://repozytorium.uni.wroc.pl/Content/142030/PDF/07_J_Bazylinska-Nagler_Individual_right_to_clean_air_including_compensation_for_health_damage.pdf.

[33] Sodba Sodišča JP v Ministre de la Transition écologique, C-61/21 z dne 22. 12. 2022.

[34] Calzolari, Gone with the Wind: JP and the Right to Clean Air Under EU Law JP, URL: https://www.europeanpapers.eu/e-journal/gone-with-wind-jp-right-clean-air-eu-law str. 349.

[35] Ibid., str. 349 in 350.

[36] Sodba Sodišča JP v Ministre de la Transition écologique, C-61/21 z dne 22. 12. 2022, para. 57.

[37] Sodba Sodišča Evropska komisija proti Kraljevini Španiji, C-278/20 z dne 29. 6. 2022, para 31.

[38] Sodba Sodišča JP v Ministre de la Transition écologique, C-61/21 z dne 22. 12. 2022, para. 67.

[39] Direktiva (EU) 2024/2881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. 10. 2024 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.

[40] Van Gool, A Breath of Fresh Air? Ambient Air Quality Directive 2024/2881 and Environmental Justice, URL: https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=6561000, str. 3.

[41] European Environment Agency, Benchmark analysis against the standards in the revised directive (EU) 2024/2881, URL: https://www.eea.europa.eu/en/analysis/publications/air-quality-status-report-2025/benchmark-analysis-against-the-standards-in-the-revised-directive-eu-2024-2881.

[42] SZO, WHO global air quality guidelines, URL: https://iris.who.int/server/api/core/bitstreams/551b515e-2a32-4e1a-a58c-cdaecd395b19/content str. 17.

[43] Aneks I Direktive 2024/2881/EU

[44] Člen 19 Direktive 2024/2881/EU.

[45] Člen 27 Direktive 2024/2881/EU.

[46] Recital 27 Direktive 2024/2881/EU.

[47] Recital 49 Direktive 2024/2881/EU.