Ureditev pravice do poslovne uspešnosti – dilema določanja kriterijev

Ureditev pravice do poslovne uspešnosti – dilema določanja kriterijev

Hana Lupinc Korošec

Plačilo za poslovno uspešnost, poznano tudi kot trinajsta plača ali božičnica, je odraz poslovnega upeha družbe v preteklem letu in pripada vsem zaposlenim. Ureditev, prepuščena avtonomnemu kolektivnemu urejanju, tradicionalno sledi poslovni logiki delodajalcev ter nagrajuje in spodbuja prisotnost na delovnem mestu, pri tem pa izključuje tiste, ki s svojo odsotnostjo z delovnega mesta ne prispevajo k realizaciji letnega poslovnega načrta. O posredni diskriminatornosti kriterija prisotnosti so odločala tako slovenska sodišča kot Sodišče Evropske unije, katerih razlogovanje ponuja različno argumentacijo tako v prid delodajalcem kot na drugi strani delavcem.

Kaj sploh je delovni čas?

Kaj sploh je delovni čas?

Tit Kvenderc

Članek obravnava vprašanja delovnega prava, predvsem glede pravne opredelitve delovnega časa in njegove razmejitve s prostim časom. Sodišče EU ima pomembno vlogo pri interpretaciji pojma delovni čas, saj pogosto rešuje zapletene primere, kot so obdobja stalne pripravljenosti in dežurstva. Spodnje besedilo izpostavlja težave binarne klasifikacije delovnega in prostega časa ter izzive, ki jih to prinaša za delodajalce in delavce. Članek analizira vpliv sodne prakse in pomen pravilne interpretacije za zaščito pravic delavcev.

EVROPSKI POSKUS UREJANJA »FAST FASHION«

EVROPSKI POSKUS UREJANJA »FAST FASHION«

Katja Peterlin

Z globalizacijo prihaja do porasta hitre mode, ki ima vedno večje nezaželene posledice na okolje, delovnopravne in človekove pravice. Direktiva EU CSDDD je zasnovana za minimizacijo teh vplivov, vendar bo samo čas pokazal ali bo res imela želeni učinek.

Genocid v Ruandi: Od kdaj mednarodno javno pravo priznava posilstvo kot sredstvo za izvajanje genocida?

Genocid v Ruandi: Od kdaj mednarodno javno pravo priznava posilstvo kot sredstvo za izvajanje genocida?

Ajda Likar

Članek obravnava zgodovinsko preobrazbo v dojemanju vojnega posilstva, ki je bilo v preteklosti obravnavano predvsem kot neizogibni stranski učinek vojne. Med dogodki, ki so to dojemanje spremenili, je genocid v Ruandi leta 1994. Ad hoc ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče za Ruando je posilstvo prvič obsodilo ne samo kot vojni zločin, temveč tudi kot sredstvo za izvajanje genocida. Primer Jean-Paul Akayesu je bil ključni primer pri tem preboju, saj je bilo posilstvo uporabljeno kot načrtno orožje za uničenje etnične skupine Tutsijev. Sodba v tem primeru je postavila pomemben precedens v mednarodnem kazenskem pravu in poudarila, da spolno nasilje ni zgolj naključni učinek vojne, ampak se ga agresorji lahko načrtno poslužijo tudi kot sredstvo za uničevanje celotnih skupnosti oz. genocid, ki pa ima daljnosežne pravne posledice.

Victim impact statements oz. osebna izjava žrtve

Victim impact statements oz. osebna izjava žrtve

Žana Demšar

Victim impact statements oz. osebna izjava žrtve je institut, ki ga poznajo common law sistemi in omogoča žrtvi oz. njenim svojcem, da podajo svoje občutke glede izvršenega kaznivega dejanja, kar posledčno vpliva na odločitev o kazenski sankciji. Pa s tem kratimo pravice obdolžencu in zoper njega poleg države postavljamo na stran obtožbe še nekoga tretjega?

SPREMEMBA OBTOŽBE – zloraba procesne pravice ali pravno dopustna taktika?

SPREMEMBA OBTOŽBE – zloraba procesne pravice ali pravno dopustna taktika?

Luka Kranjc

Sprememba obtožbe, s katero se v kazenskem postopku uresničujeta obtožno načelo in načelo iskanja materialne resnice, je orodje v rokah državnega tožilca, s katerim poseže v opis kaznivega dejanja. Na prvi pogled povsem nedolžen institut, ki ga v Zakonu o kazenskem postopku zasledimo v 344. členu, buri duhove pravnim teoretikom, ki ga poskušajo legitimirati in upravičiti njegovo vlogo v kazenskem postopku.

Stališče EU institucij do lastništva zaposlenih in dosedanja praksa po državah članicah

Stališče EU institucij do lastništva zaposlenih in dosedanja praksa po državah članicah

Sven Pungartnik Rauter

Načeloma so EU institucije naklonjene ideji lastništva zaposlenih v luči spodbujanja socialne ekonomije, kar lahko zasledimo v raznih aktih Evropske komisije ter Evropskega parlamenta, kjer spodbujata tako ozaveščenost o zadrugah, kot tudi pozivata države članice, da npr. v obliki davčnih spodbud, podkrepita razširitev raznih oblik lastništva zaposlenih. Tudi Svet Evropske unije je nedavno sprejel priporočilo, kjer omenja, da naj države članice zagotovijo v domačih davčnih zakonodajah, spodbudne pogoje za razvoj socialne ekonomije, pod kar spadajo tudi zadruge.
Tudi nekatere države članice, npr. Španija in Italija, imajo bogato zgodovino zadrug kot oblik lastništva zaposlenih, pri čemer je vredno izpostaviti, da je velikokrat prisotna tudi institucionalna podpora, da se takšna oblika podjetja dodobra razširi. Pri tem je vredno izpostaviti, da med najpomembnejšimi oblikami podpore, kot jih tudi štejejo institucije EU, so davčne spodbude za razne oblike lastništva zaposlenih.

RAZLIČNI NAČINI UZAKONITVE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI

RAZLIČNI NAČINI UZAKONITVE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI

Andraž Rakovec

Odškodninska odgovornost je pravni koncept, ki določa odgovornost posameznika ali pravne osebe za škodo, ki jo povzroči drugi osebi. Temelji na načelu, da ima vsak, ki povzroči škodo drugemu, dolžnost to škodo popraviti oziroma povrniti. Pri predpisovanju obsega odškodninske odgovornosti se pogosto pojavi vprašanje, kako naj zakonodajalec predpiše obseg odškodninske odgovornosti. Pri tem mora imeti zakonodajalec v mislih temeljni namen odškodnine,  ki je, da se oškodovanca postavi v položaj, v katerem bi bil, če do škodnega dogodka ne bi prišlo, obenem pa je potrebno preprečiti nalaganje pretirane odgovornosti. Obstaja več načinov, s katerimi različni pravni sistemi določijo odškodninsko odgovornost in s tem omejijo obseg odgovornost povzročitelja škode, da ta ne postane nepredvidljiva in pretirana.

Bikoborbe – varovanje kulturne dediščine ali prekomeren poseg v pravice živali?

Bikoborbe – varovanje kulturne dediščine ali prekomeren poseg v pravice živali?

Martina Sfiligoj

Bikoborbe predstavljajo tradicijo, globoko zakoreninjeno v kulturno dediščino nekaterih držav, kot sta Španija in Mehika, hkrati pa se soočajo z naraščajočimi izzivi s strani zagovornikov pravic živali. Članek analizira pravno in etično napetost med ohranjanjem kulturne dediščine ter vedno večjim priznanjem pravic živali v mednarodnem in evropskem pravu. Obravnava primere državnih ureditev in potencialnih zakonodajnih sprememb, ki bi omogočile uravnoteženje teh nasprotujočih si interesov.

 »Izdajalci pred Ljudskim sodiščem«, Ljudsko sodišče (Volksgerichtshof) v luči procesov po zaroti proti Hitlerju julija 1944

 »Izdajalci pred Ljudskim sodiščem«, Ljudsko sodišče (Volksgerichtshof) v luči procesov po zaroti proti Hitlerju julija 1944

Kristjan Krapež

Ob osemdesetletnici neuspelega atentata na Hitlerja in nastavljenim sodnim procesom, ki so temu sledili se ob predstavitvi teh dogodkov in pravnozgodovinskega fenomena nacističnega Ljudskega sodišča sprašujem o relativnosti dojemanja pojma prava in pravičnosti ter grozot, v katere lahko ta relativnost vodi v nemirnih časih, v kakršnih živimo.

Samoodločba naroda – Ahilova peta ozemeljske celovitosti?

Samoodločba naroda – Ahilova peta ozemeljske celovitosti?

Igor Slijepčević

Samoodločba naroda na ozemlju tuje države lahko sproži mnoge polemike na področju njene ozemeljske celovitosti. Za vsak narod je posebnega pomena, da ima pravico izvajati svojo samoodločbo, saj le na takšen način krepi svojo nacionalno identiteto. Kako se bo uresničila tovrstna želja narodov, je odvisno od naroda samega – lahko preko notranje ali zunanje samoodločbe. Slednja je zlasti problematična, saj je njen poglavitni cilj odcepitev od prejšnje matične države, kar pa za seboj pripelje težavne pravne posledice. Krši se lahko ozemeljska celovitost držav, kar pa je nedvomno vzrok nastalim vojaškim konfliktnim območjem. Zato je pomembno, da se pravica naroda do samoodločbe načeloma izvaja do te mere, da ne povzroči nastanka kršitve ozemeljske celovitosti, razen kadar bi za to obstajal utemeljen razlog.

Kako (ne) nagraditi slovenskega delavca

Kako (ne) nagraditi slovenskega delavca

Benjamin Gorišek

Zagonska podjetja v trenutnem gospodarskem okolju stojijo pred ključnim izzivom: kako privabiti delavce, da se za nizko plačo posvetijo razvoju podjetja z negotovo prihodnostjo. Ta članek namiguje, da se startupi lahko s tem izzivom soočijo s podeljevanjem delniških opcij, saj te zaposlenim nudijo delček lastništva – in s tem možnost, da participirajo pri uspehu podjetja.

Slovenska davčna zakonodaja pa kljub temu otežuje koriščenje tega mehanizma

. S kritično analizo obstoječe zakonske ureditve in primerjalno analizo rešitev iz tujine članek raziskuje spremembe, ki bi lahko Slovenijo postavile ob bok državam z najboljšim podpornim okoljem za startupe in tako prispevale k širšemu ekonomskemu napredku države.

NE UBIJAJ GOLOBICE: Nekateri pravni vidiki politizacije olimpijskega gibanja

NE UBIJAJ GOLOBICE: Nekateri pravni vidiki politizacije olimpijskega gibanja

Žiga Murn Lindič

Olimpijske igre so tako v antični kot tudi moderni dobi splošno razumljene kot izrazito integrativen projekt, ki naj premosti kulturne, politične in sorodne razlike. Za masko te plemenite ideje se pogosto skriva izključevanje na temelju narodnosti, katero služi kot politični vzvod doseganju sicer občečloveško sprejetih ciljev, pri čemer pa je pogosto v ozadje ponikne posameznik – športnik, ter njegovi legitimni, čeprav pravno razmeroma šibko varovani interesi. Navedeni trend gre kontinuirano opažati na strani države nosilke delegacije, v zadnjem obdobju pa posebej prominentno na strani organizatorja, zlasti z izrazito omejenim zastopstvom ruskih in beloruskih športnikov na olimpijskih igrah v Parizu kot posledico vojne agresije v Ukrajini.

VRAČUNANJE DARILA V DEDNI DELEŽ IN PRIKRAJŠANJE NUJNEGA DELEŽA - MEHANIZMA ZAŠČITE ALI ONEMOGOČANJE POLJUBNEGA RAZPOLAGANJA S PREMOŽENJEM?

VRAČUNANJE DARILA V DEDNI DELEŽ IN PRIKRAJŠANJE NUJNEGA DELEŽA - MEHANIZMA ZAŠČITE ALI ONEMOGOČANJE POLJUBNEGA RAZPOLAGANJA S PREMOŽENJEM?

Katarina Klarič

Svoboda testiranja ter obdarovanja je nekoliko omejena v korist nujnih dedičev. Pravni sistem dedovanje namreč normira na način, ki onemogoča zapustniku, da bi s svojim premoženjem razpolagal popolnoma neovirano. Tako poznamo institut nujnih dedičev in nujnega deleža, ki na eni strani opredeljuje osebe, katerih zapustnik v določeni meri ne more prezreti ob dedovanju, na drugi strani pa postavi omejitve glede predmeta dedovanja. Instrumenta prikrajšanja nujnega deleža ter vračunanja daril in volil v dedni delež pa odpravljata morebitna nesorazmerja tako, da se darila in volila posameznemu dediču vračunajo v dedni delež, ki bi mu sicer pripadal in se zapuščina porazdeli sorazmerno vrednosti teh razpolaganj. Če bi nujni dediči še zmeraj bili prikrajšani nujnega deleža, lahko zahtevajo, da se oporočna razpolaganja zmanjšajo, vrednosti darila pa vrnejo, kolikor je to potrebno, da se dopolni nujni delež.

Slovensko-nemški seminar o aktualnih oblikah protesta in njihovih pravnih mejah na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

Slovensko-nemški seminar o aktualnih oblikah protesta in njihovih pravnih mejah na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

Maja Toni

V drugem tednu letošnjega aprila se je odvila že 24. bilateralna konferenca v sodelovanju Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Pravne fakultete Univerze v Leipzigu. Na njej smo slovenski in nemški študentje prava izvedli predstavitve tematik v okviru naslova »Trenutno aktualne oblike protesta in njihove pravne meje«. Predstavitve in razprave po njih so v nemškem jeziku naslovile filozofsko-pravna, civilno-pravna, kazensko-pravna in javno-pravna vprašanja. Tridnevno druženje smo zaključili s prijetno strokovno ekskurzijo v Vipavsko dolino, ki jo je vodil zaslužni prof. dr. Janez Kranjc. Konferenca je potekala v sklopu izbrinega predmeta Tuja pravna terminologija - nemščina.

DELO OD DOMA (KOT UKREP ZA DOSEGANJE TRAJNOSTNIH CILJEV)

DELO OD DOMA (KOT UKREP ZA DOSEGANJE TRAJNOSTNIH CILJEV)

Hana Gabrijelčič

Besedilo obravnava pomen kraja dela v pogodbi o zaposlitvi, opisuje različne vidike dela na daljavo ter zakonska določila in pravice delavcev in delodajalcev glede tega na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poudarja, da je ključno, da se delo na domu ne določi enostransko in opozarja na pomembnost soglasja obeh strani. Prav tako obravnava zaščito delavcev pri delu na daljavo ter smernice Mednarodne organizacije dela za enakopravno obravnavo delavcev na daljavo in drugih plačancev. Razkriva tudi potencialne problematike, kot so delovni čas, pravica do odklopa, nadzor delovnih ur s strani delodajalca ter primerja zakonodajo in prakse različnih držav v zvezi z delom na daljavo.

Load More